Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n09 Pravila ali polno življenje

11 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 12 hours 53 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Učenci v soboto smukajo klasje

Neko soboto je šel skozi žitna polja, in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!« Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je potreboval in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim? Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel položene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Nato jim je govoril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov gospodar tudi sobote.«

Mož s suho roko

Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežali so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili. (Mr 2,23-3,6)

Na Mirenskem Gradu sem obhajal zahvalno mašo v zahvalo za 25 let duhovništva, zato je pridigi dodan tudi pogled na moje duhovništvo. 


Pravila ali polno življenje

 

V kako neroden položaj Jezus tišči s svojimi dejanji. Učenci smukajo klasje v soboto in jedo zrna, on pa jih ne opomni. Zna se postiti, ve, da kako pomembna je odpoved, v tem primeru pa se zdi, da na vse to pozabi. Tega seveda ne spregledajo farizeji, ki se vestno držijo sobotnega počitka oz. skrbijo, da bi se ga drugi držali. Mar ni očitek, zakaj kršijo sobotni počitek upravičen?! Saj bi lahko Jezus učence spodbudil, naj se malo potrudijo in naredijo iz te lakote odpoved, ki jim bo koristila za osebno rast. Pa ne. Da se v zobe in ruši ustaljeni red. Zakaj?

Danes imamo dva običajna odgovora na takšno dilemo. Enim sobotni, npr. nedeljski počitek in kakršno koli drugo pravilo nič ne pomeni, drugi pa se ga držijo kot pijanec plota. Jezus prinaša v naše razmišljanje novost. Ne moti ga sobotni počitek. Moti ga, da ljudje postajamo sužnji pravil. Jezus preprosto želi, da nismo na zemlji sužnji ničesar. Niti dobrih pravil ne. Prišel je, da bi bili svobodni. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Živeti polno pa ni mogoče, če smo izvajalci pravil. Izvajalec je robot, je mrtev človek. Le če smo v polnosti svobodni, smo sposobni zaznavati svoja doživljanja, resnična hrepenenja, potrebe in želje drugega ipd. Takoj ko pravila prevladujejo, je pravzaprav konec ljubezni. Ljubezni do sebe, do bližnjega in do Boga. Če je npr. doma navada, da eden dela to, drugi ono, pa ne uspemo iti prek tega, pademo v rutino samoumevnosti in pozabimo na hvaležnost, na odgovornost za drugega, na ljubezen. Vse postane izvajanje pravil, odnosa in ljubezni ni.

Prav o tem govori nadaljevanje evangelija. Sobotni počitek, kakorkoli je že bil upravičen in dober, je lahko služil kot opravičilo za brezbrižnost do reveža. Če se v soboto ne dela, naj bo revež kjer koli, smo izpolnili božjo postavo in v miru lahko odidemo na svoje domove. Tako nas danes lahko nedeljska maša, zakonska skupina, dar za uboge ipd. opravičijo za vse neumnosti, ki jih počnemo v naših odnosih. Nekaj molitvic, maša, dar pa smo naredili vse.

Današnji evangelij gledam v luči Jezusove temeljne življenjske usmerjenosti. Prišel je med nas in razmišljal samo eno: kako ljudem prinesti polno življenje. Želel je videti človeka, mu pomagati, pomagati, da bo osebno rastel in da bo videl drugega. Zato ne razmišlja drugega kot, kako človeka prebuditi v življenje. Ko vidi lačne jih želi nahraniti, ko vidi bolne, jim želi prinesti zdravje, ko vidi ujete v pravila, zapovedi in prepovedi jih želi osvoboditi. Logično, bi rekli, a žal se v nekih okoliščinah tako zdrava logika, tako samoumevna dejanja ljubezni lahko obrnejo proti človeku. Tako je bil Jezus označen za upornika in sebičneža, za prevaranta itd. Nagrada za njegovo ljubezen je bila križ.

Če se ob tem evangeliju ustavim ob svoji duhovniški poti lahko rečem, da se sam vedno sprašujem, kdaj križam Jezusa. Tega ne želim, zato mi je prva in najpomembnejša stvar v mojem življenju in duhovništvu: Resnica. Slediti resnici, ki osvobaja, je moje prvo vodilo. Ne pravila in stereotipi ampak resnica. Drugo je: Izpolniti božjo voljo. Delati to, kar od mene pričakuje Bog, ne to, kar mi paše ali se zdi primerno znotraj mojih predstav. Verjamem, da me to osrečuje in izpolnjuje. Tretje vodilo, pa je: Ljubiti. Samo ljubezen izpolni človeka.

V tej luči sem vedno želel graditi naše odnose in ustvarjati živo občestvo. Bodisi z domačimi, med mladimi, v zakonskih odnosih, med brezdomci ali v skupnosti. Pri tem vedno naletim na lastne omejenosti in svoj nepopolnost, hkrati tudi na hud odpor in obtožbe. Naj naštejem le nekaj obtožb, ki močno zaznamujejo mojih 25 let duhovništva, od tega devetnajst let bivanja na Gradu. Obtožbe vidim zelo podobne tem, ki jih doživlja Jezus.

-          Ko sem na Grad sprejel dekleta, se je kar kadilo od sumničenja in nasprotovanja. Nihče ni povedal nič jasnega, le obtožbe in zgražanja je bilo čutiti. Menda nekatere to še vedno grize.

-          Ko sem bil primoran v izganjanje hudiča oz. eksorcizem, sem prejel pisno dovoljenje od škofa, pa sem bil obtožen nepokorščine. Označen sem bil za skrajneža, neuravnovešenega, tistega ki pretirava, išče pozornost, pomembnost itd.

-          Ko sem delal z mladimi, so se župniki zgražali nad necerkvenostjo. Češ, da rušim ustaljene meje župnij in pastorale, da to ničemur ne koristi, le škodi.

-          Ko sem več kot deset let organiziral celotno dekanijo v pripravi na birmo in jo vodil, sem dobil očitek, da ni nobene koristi, da mlade vlečem k sebi, da sem preveč zahteven, skratka od vsega nobene koristi.

-          Ko sem začel spremljati ljudi v osebnih pogovorih, so mi nekateri očitali, da za to delo nimam nobene licence.

-          Pri spremljanju mladih je očitek, da razdiram družine in ločujem otroke od staršev.

-          Pri delu z zakonci in starši je problem, da so le ti premalo vključeni v župnijo.

-          Pri delu z brezdomci, da jim delim hrano in podpiram njihovo lenobo.

-          V odnosih do posvečenih pa nisem sposoben za dialog, ne vidim drugih, samo pričakujem in nič ne vložim itd. itd.

Seznam obtožb je dolg. Že dolgo mi je jasno, da ga ne bom nikoli izbrisal. Počasi se navajam, da bo vedno daljši, da bodo očitki vedno. Če spodbujaš ljudi, da bi rasli, da bi živeli bolj polno, ustvarjaš neprijetne napetosti in prebujaš slabe občutke. Hočeš nočeš podiraš ustaljene okvire in rahljaš varne meje. Iz vsega se rojevajo obtožbe, kjer ni prostora za razumevanje. Jezusa sta zavzeto delo za človeka in želja da bi zaživeli polno pripeljalo na križ, konec za njegove učence ni bil in ne bo drugačen.

Kljub temu sem z veseljem duhovnik in z veseljem lazarist. Moja neuspešnost in nepriljubljenost ne bo spremenila mojih treh vodil:

-          Slediti resnici, ki osvobaja.

-          Izpolniti božjo voljo.

-          Ljubiti.

Kljub temu, da se je v vseh teh letih marsikdo čutil prizadetega in užaljenega, nisem nikoli želel ne z besedo ne z dejanji obsojati ali obtoževati ali zbujati občutke krivde. Žal je bilo pogosto razumljeno narobe. Žal mi je, da nisem znal drugače. Rad bi, da bi živeli polno, da bi se resnično veselili poti za Jezusom, da bi rasli iz resnice Evangelija in verjeli v lepoto življenja v živem občestvu Cerkve. Bogu sem hvaležen za dar duhovništva, da mu lahko služim.

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 12 hours od tega
Pridružen: 07.12.2016

V tem odlomku govori o sobotnem počitku, kar sam doživljam, kot cerkveno pravilo, ki naj se ga bi držali. Včasih, ko smo doma je večkrat skušnjavo poprijeti kaj v roke in kaj postoriti. Če se moram podrediti temu pravilu se ne čutim svobodnega, kar nas spodbuja Jezus. Sam sem večkrat v dvomih kako živeti to svodobo?
Če dam en primer, ko sem srečal enega župnika v nedeljo pred župnjiskim domom in je nekaj delal? Opomin je bil, da se v nedeljo ne dela. Njegov odgovor nazaj je bil to, kar opravljam so dobra dela? Se mi je zdelo, da je tako svobodno odgovoril.

Sam najraje vidim, da se v nedeljo po maši kam odpravimo z družino in potem nimam nobenih pomislekov kaj bi lahko postoril. V kolikor smo doma pa že iščem kaj bi lahko? Tukaj se mi križajo svoboda in pravila, ki naj bi se jih držali.

 Gorazd Lapanja 

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 48 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala za pridigo, Peter in za tvojo osebno podelitev ob srebrnem jubileju duhovništva!

Z veseljem se spominjam obeh ponovitev nove maša v naših skupnostih na Dobrovi in v Štepanji vasi. Že takrat se je dalo v tebi prepoznati, kako se veseliš poti za Jezusom in rasti iz resnice Evangelija in kako hrepeniš po življenju v živem občestvu Cerkve. Bogu sem hvaležna, da je vseh 25 let prepletal najine poti in iz srca ga prosim, da me nikoli ne bi »usekala« tako huda demenca, da bi pozabila, koliko notranje svobode in življenja mi je bilo podarjeno prav po tvojem duhovništvu, po tvojem hrepenenju - slediti resnici, ki osvobaja, izpolniti božjo voljo in ljubiti.

Ob spisku obtožb, ki zareže v srce, prosim Gospoda, da bi bil veliko daljši spisek tistih, ki ti želimo biti blizu, ki kljub vsem svojim omejenostim iskreno želimo hoditi po poti, ki nam jo kažeš in s teboj hrepeneti po Resnici, ki osvobaja in po tem, da bi v svojem življenju izpolnili Očetovo voljo ter tako ostali v Njegovi ljubezni.

Povabim vse, ki prebiramo te strani, da v tem mesecu, ko Peter obhaja svoj srebrni jubilej in ko z veseljem pričakujemo posvečenje letošnjih novomašnikov, večkrat skupaj molimo tole lepo molitev:

 

MOLITEV ZA SVETOST DUHOVNIKOV

Gospod Jezus, večni duhovnik, ki si v skrivnosti svoje ljubezni izbral izmed nas navadnih ljudi
svoje izvoljene in jih posvetil za svoje orodje, da bi bil ti po njih živo prisoten med nami in bi nam oznanjali tvojo besedo ter delovali v tvojem imenu. Za to tvoje veliko darilo dano tvoji Cerkvi častimo in slavimo tvoje sveto ime. Hvala ti!

Prosimo te Gospod, naj bodo naši duhovniki napolnjeni z ognjem tvoje ljubezni, da bo po njihovem duhovniškem poslanstvu, ki so ga prejeli s polaganjem rok, vedno bolj živa in očitna tvoja prisotnost med nami. 
Prosimo te Gospod, naj tvoja moč izpolni te izbrane, da bodo z veseljem nosili ta velik Božji zaklad duhovništva v svojih krhkih telesih. Izpolni Gospod te lončene posode, da bo tako Tvoja moč vidna tudi v slabostih.
Gospod prosimo te za vse duhovnike, da zaradi stisk, zaskrbljenosti, dvomov ne padejo v obup, da bi jih tako skušnjava porazila in uničila. Naj v nemoralnosti, s katero se srečujejo, zmagujejo s čistostjo in molitvijo. Predvsem te prosimo Gospod, navdihuj jih s kontemplacijo, da bodo lahko živeli vsak dan skrivnost tvojega trpljenja, smrti in vstajenja.

Prosimo te Gospod, podpiraj duhovnike s tvojim Svetim Duhom v njihovi šibkosti, pomagaj jim, da te hvalijo, tebe živega in pravega Boga in da molijo za vse tiste, ki trpijo in so v skušnjavah in daleč od tvoje ljubezni. Z istim Svetim Duhom očisti njihove ustnice, daj jim tvojo besedo, tvojo modrost in vlij tvojo ljubezen v njihova srca, tako, da bodo nosili veselo oznanilo in upanje trpečim, ter besedo, ki daje duhovno ozdravljenje vsem, ki imajo srca ranjena zaradi greha in trpljenja.

Na koncu te prosimo, Oče, da jim pomagaš biti sveti nosilci Jezusa, kot Marija. Pomagaj jim, da postanejo kot ljubljeni apostol, ki je naslonil svojo glavo na Srce Tvojega Sina Jezusa. Pomagaj jim biti sveti kot si ti Svet!

Gospod, podeli jim milost, da živijo v Svetosti in podari jim dar nenehna molitve srca ter jih upodobi po Tebi, da postanejo kot ti, naš dobri Pastir. Amen!

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 2 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Dragi Peter

Jaz bi se tudi najprej še enkrat rada  zahvalila za vso tvojo ljubezen, oporo in skrb, ki si mi jo v vseh letih, kar se poznava, namenil. Hvala ti, da sem ob tvojem zgledu, veri, zaupanju v Boga in jasni življenjski smeri tudi sama rasla v svobodi, odkrivanju sebe in svojih hrepenenj. Hvala ti, da nisi nikoli obupal nad mano - kljub vsem mojim zablodam in si vedno verjel vame. 

Zahvaljujem se Bogu, ki te je poklical na pot duhovništva in te pripeljal v moje življenje, da lahko ob tebi in s tabo odkrivam Njegovo voljo za moje življenje.

In kakor si napisal v pridigi, hvala ti, da vedno iščeš Resnico in polno življenje - ne pravil. Prav ob tebi spoznavam, kako osvobajajoče je živeti za Resnico, kljub teži križa, ki sodi zraven. A skupaj z Jezusom lahko rečem - jarem je prijeten in breme lahko.

Hvala ti.





"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Simona
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 days 7 hours od tega
Pridružen: 25.01.2011

»Rad bi, da bi živeli polno, da bi se resnično veselili poti za Jezusom, da bi rasli iz resnice Evangelija in verjeli v lepoto življenja v živem občestvu Cerkve. Bogu sem hvaležen za dar duhovništva, da mu lahko služim.«

 

Vesela in hvaležna sem, da me je Bog poklical, da sem lahko del te poti! Ob »domu«, ki sem ga imela,  mi je pravi čudež, da sem sedaj tukaj.  Ne da bi lahko kaj dala, kvečjemu sem veliko potrebovala, predvsem ljubezni in varnosti,  sem dobila  nov dom, v katerem lahko rastem  in vsak dan odkrivam kaj pomeni življenje.  Da sem prišla na to pot, ne morem razumeti drugače, kot milost in privilegij, katerega ne vem če bom ob svoji nerodnosti in ranjenosti znala unovčiti.

 

Peter, hvala za tvoje pričevanja in vztrajnost, da se plača iti na pot za Evangelijem ne glede na napor in ceno, ji jo Evangelij zahteva. Hvala, da mi s svojim zgledom kažeš pot in Ljubezen, ki se kaže ob razdajanju drugim. Hvala!

Normal
0

21

Vesna Š.
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 weeks 6 days od tega
Pridružen: 09.05.2014

Tudi jaz sem hvaležna Bogu, da te je poslal, brez tebe in tvojega spremljanja, sem prepričana, bi bila že krepko na dnu. Hvala za vso tvojo nesebično ljubezen, vzgojo, darovanje. Si želim da bi bil še dolgo med nami in da bi bili vedno bolj skupaj. Tako prosim Gospoda za milost, da bi se tudi jaz bolj pogumno podala na pot kamor nas vabiš in bolj vztrajala na poti ki pelje v polno življenje.

Rok 86
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 4 days od tega
Pridružen: 22.10.2013

Bil si moj prvi stik z lazaristi. Tvoje pridige sem si printal in jih podčrtaval. V meni si podžigal nekaj, kar je včasih bolj živo, včasih pa zgolj tli. Hvala ti za vse pogovore in sprehode.

Obrni nas k sebi, Gospod, da se spreobrnemo. (Žal 5,21)

Janja Z.
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 weeks 6 days od tega
Pridružen: 18.03.2014

Tudi jaz sem hvaležna, da nas vedno znova iščeš in verjameš v lepoto človeka, pa čeprav je ta še tako skrita pod vsemi grehi, zablodami in uporom. Da se veseliš vsake ovčke, naj še tako nerodno in klavrno stopiclja naproti življenju. No, po domače – da se nas ne naveličaš:)!


Ti želim še naprej veliko blagoslova in moči za vztrajanje naproti (L)lepoti.

 

Zase pa prosim, da bi po tvojem zgledu že enkrat tudi sama začela "Slediti resnici, ki osvobaja", pa če je ta še tako grda, smrdeča in boleča.

Maja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 weeks 5 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Takoj ko pravila prevladujejo, je pravzaprav konec ljubezni. Ljubezni do sebe, do bližnjega in do Boga. 

Ta pridiga me nagovarja, ker se mi zdi zelo spodbudna glede na predstave o naših odnosih, ki jih imamo. V teh dneh večkrat pride kdo do mene, ki se želi pogovoriti. Večkrat vidim, da ti pogovori ne rodijo sadov. Razmišljala sem zakaj, kaj vidim, kaj doživljam ob tem.

Velikokrat se na naših srečanjih pogovarjamo, da se je potrebno pogovarjati, da je potrebno stopati v odnose ... a tega v resnici zaradi različnih razlogov sploh nočemo. To nam ni bistveno. Sploh se ne zavedamo, da je ta spodbuda odgovor na naša hrepenenja, ki so v nas mimo vsega zapovedanega. Da bomo le tako srečni, ljubljeni in bomo lahko ljubili. A niti do tu ne pridemo.

Ker tega ne čutimo, želimo brez ljubezni »stopiti v odnos«, ker je bilo tako rečeno, le zato, da lahko rečemo, da smo se pogovarjali, da smo naredili tako, kot je bilo rečeno. Spregledamo pa bistvo. Zato ne moremo graditi občestva ljubezni, veselja, miru … Zato skupnost ni dom za nikogar.

Prosim, Gospoda, da bi se ne slepili, ampak z zdravo pametjo iskali pravo pot.

Peter, tudi jaz bi se ti rada zahvalila za tvoj poklic – da si nekdo, ki mu je Kristus resnično zgled, ki sta mu resnica in ljubezen prvi in da smo lahko s teboj na poti.

Simon Smerkolj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 weeks 6 days od tega
Pridružen: 12.01.2011

"Jezus preprosto želi, da nismo na zemlji sužnji ničesar. Niti dobrih pravil ne." Kot otrok sem si vedno želel, da bi bilo doma več reda. Pri pospravljanju, urnikih, delu in učenju. Žal mi pravi odnos do reda, discipline ni bil položen v zibelko. Je pa bilo položeno hrepenenje. Skozi vsa leta sem nekako shajal in prišel do faksa. Tukaj je zagustilo. Odprli so se problemi v odnosu z redom, disciplino in to na vseh področjih - faks, delo, odnos s sabo, bližnjim in Bogom. Povsod je škripalo in na plano so pričeli lezti vsi skriti problemi. Vprašanje kje bi bil danes, če ne bi z Urško prišla na Mirenski Grad in do Petra. Peter, hvala ti za tvoj zgled in vse spodbude. Hvala, ker si me naučil živeti. Veliko je padcev, vendar brez tebe in skupnosti ne bi bil tukaj.

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 7 hours od tega
Pridružen: 10.01.2012

 "Jezus preprosto želi, da nismo na zemlji sužnji ničesar. Niti dobrih pravil nePrišel je, da bi bili svobodni. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Živeti polno pa ni mogoče, če smo izvajalci pravil. Izvajalec je robot, je mrtev človek. Le če smo v polnosti svobodni, smo sposobni zaznavati svoja doživljanja, resnična hrepenenja, potrebe in želje drugega ipd. Takoj ko pravila prevladujejo, je pravzaprav konec ljubezni. Ljubezni do sebe, do bližnjega in do Boga. Če je npr. doma navada, da eden dela to, drugi ono, pa ne uspemo iti prek tega, pademo v rutino samoumevnosti in pozabimo na hvaležnost, na odgovornost za drugega, na ljubezen. Vse postane izvajanje pravil, odnosa in ljubezni ni."

Vzgoja od doma je bila predvsem v izpolnjevanju vseh pravil, nekako pa je zmanjkalo prostora za pristno bližino in odnos, kjer je v središču človek, ne pravila. Je kar trda bitka spreminjati te poglede, se osvobajati življenja zgolj v luči pravil in resnično stopiti v odnos s seboj in bližnjim. A prav v preseganju pravil sem vedno bolj živa in je odnos z bližnjim lahko dinamičen in lep.

Se pa vedno znova ujamem, koliko napora terja biti živ in iskati, kaj od pravil je smiselno in kdaj kaj uporabiti. Ko si doma želim, da bi otroke vzpodbujala k delu se mi hitro zgodil, da postanem izgubim odnos izpred oči in imam pred seboj le spisek opravil, ki jih je potrebno narediti. Potem teram enega ali drugega naj to naredi in na hitro se zdi, da sem zadovoljna, ker sem dosegla, da so me otroci ubogali in delo opravili. Ko se ustavim pa vidim, da mora tudi vsakodnevno delo voditi v odnos, sicer je samo sebi namen in "zmaga", ko je nekaj opravljeno ni nič kaj sladka, saj sem v fiksni ideji, da otroke učim delati, spregledala, kje so in le terala svoje dalje. Če želim, da smo vsi tudi ob delu bolj skupaj, se pač moram potruditi in si stalno ozaveščati kaj sem sama in kako naj ob delu gradim odnos z otroki.

Tjaša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 4 days od tega
Pridružen: 01.11.2011

Peter, tudi jaz bi ti rada rekla HVALA! Sem hvaležna Bogu, da si, za tvoje življenje ter tebi, da si dobri pastir, ki mu je edino vodilo resnica, božja volja in ljubezen. Ter da imaš svoje ovce taaaako rad. :)

Naj bo Njegov blagoslov vedno s teboj!