Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n05 Tako naj sveti vaša luč

8 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 15 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Vi ste luč sveta

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,13-16)


 

Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi,

da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. To je misel, ob kateri sem se posebej ustavil. Jezus ločuje dvoje: luč, ki jo nosimo v sebi in sveti pred ljudmi ter dobra dela, ki jih bodo ljudje na nas videli. Šele potem pa sledi, da bodo ljudje po tem lahko prepoznali in slavili našega Očeta, ki je v nebesih. No, pred tem me je navdušilo, da je današnji evangelij čudovito nadaljevanje evangeljskega odlomka pretekle nedelje, ko smo obhajali Svečnico, praznik luči bi lahko rekli.

Ker smo preteklo nedeljo že imeli pred seboj zgled prvega kristjana, starčka Simeona, se najprej ustavimo pri njem. Kako lahko razumemo današnji odlomek v luči Simeonove drže. Tudi on je pričeval o luči. Spomnimo se, da je po navdihnjenju prišel v tempelj in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.« Kaj pa je povedal Mariji? »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli iz mnogih src.«

V drži starčka Simeona me preseneča predvsem veselje, ki ga njemu prinese zveličanje. Veselja ne skali misel na trpljenje in nasprotovanje, ki ga odrešenje prinaša. Luč torej, o kateri govori, ni romantična slika uspeha in zadovoljstva. Luč bo razsvetljevala, a bo hkrati v padec in vstajenje, v znamenje nasprotovanja, meč, ki bo ranil tiste, ki bodo luči sledili.

Če se vrnem k današnjemu evangeliju, kjer nas Jezus nagovarja zelo jasno: Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta, razumem to kot dejstvo za kristjana. Kristjan ne more ne biti luč in sol. Če je kristjan, je luč, je sol. Ne more ne biti. In kaj je ta luč, ki sveti pred ljudmi?

To niso dobra dela! Luč naj bi svetila pred ljudmi, da bi dobra dela lahko videli! Torej, kaj je luč? Ob starčku Simeonu vidim dvoje, kar kaže na luč v njem. Prvo: po navdihnjenju je šel v tempelj. Vse življenje je živel po navdihnjenju, v Svetem Duhu. Želel je izpolniti božjo voljo in vesel je, ko je začutil dan te izpolnitve. Ko jo je izpolnil, ko je dočakal rojstvo odrešenika, je lahko zapustil svet. In drugo: njegov odnos do trpljenja je prava luč človeku, ki išče življenje. Ne boji se trpljenja. Nasprotno, veseli se velike Luči, ob kateri se bo razjasnil boj med dobrim in zlim. Boj bo prinesel bolečino in trpljenje, a vse to na nek način ni pomembno. Pomembno je, da bo Luč postavljena v znamenje in bo tudi zmagala.

To dvoje, živeti v želji, da bi izpolnili božjo voljo ter pogumen pogled na svet, kjer Resnica prinaša nasprotovanje, spopad med dobrim in zlim, je pravzaprav luč, ki naj bi kristjan bil. In prav v tem vidimo potrditev tudi v drugem zgledu kristjana iz božje besede. Apostol Pavel pravi: »Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega. Pred vami sem bil slaboten, v strahu in velikem trepétu. Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji môči« (1 Kor 2,2-5).

Mogoče se zdi preveč zahtevno, pretirano ločevanje med dobrimi deli in lučjo, ki jih osvetljuje, vendar je jasno, da naša naloga ni nič drugega, kot kazati na Luč, ki je Kristus sam. Če postavljamo v ospredje svoja dela oz. če ni veselja nad odrešenjem, če ne postavimo na prvo mesto vodstva Svetega Duha in sprejemamo trpljenje v božji luči, potem nismo kristjani. Potem smo z dobrimi deli socialna ustanova, kot kaka druga. Ena izmed mnogih, ki pa ne prinaša Odrešenja. Prinaša le trenutno olajšanje trpljenja.

Živeti v Svetem Duhu in gledati na trpljenje v luči odrešenja, pa spremeni pogled na svet. Prinaša smisel tudi v trpljenju. Daje življenje tudi tam, kjer ga naša dela ne morejo. Naj bomo torej prava luč!

Janja Kobal
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 2 days od tega
Pridružen: 02.02.2019

Že zjutraj pri maši sem se ob evangeliju spraševala, kaj pomeni biti sol in luč, potem je naš župnik govoril, kako se mora sol raztopiti in luč razpršiti po sobi, da služita svojemu namenu.

Ko sem zdaj prebrala Petrovo pridigo in pravi, da biti luč in sol ne pomeni delati dobrih del ... To mi je težko slišat, ker se velikokrat skrijem za nekim delom. In nasprotno kot starček Simeon se bojim trpljenja, bojim se kot sol raztopiti, kot luč razpršiti za Luč, bojim se, da zame ne bo potem nič ostalo.



V resnici pa v meni je hrepenenje po več, zato se prosim Gospod, pomagaj mi iskati in prebujati hrepenenja ter zbrati moči, da bi vztrajala v dobrem, tudi v tistem, kar mi ne paše, da bi zmogla iti preko sebe in slediti Luči, da bi začutila, da je tam pravo veselje.


Hvala, Peter, za pridigo!

 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 15 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Hvala vsem, ki se odzovete na pridige. Sem vesel, da nam je vsem Evangelij v spodbudo in oporo. Naj nas Bog Oče blagoslavja v naporih, da bi sledili njegovemu Sinu.

Maja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 1 day od tega
Pridružen: 10.01.2011

Če postavljamo v ospredje svoja dela oz. če ni veselja nad odrešenjem, če ne postavimo na prvo mesto vodstva Svetega Duha in sprejemamo trpljenje v božji luči, potem nismo kristjani. Potem smo z dobrimi deli socialna ustanova, kot kaka druga. Ena izmed mnogih, ki pa ne prinaša Odrešenja. Prinaša le trenutno olajšanje trpljenja.

Tudi mene nagovarja misel, da nas dobra dela ne delajo kristjane, ampak le socialno ustanovo, kot je kaka druga, ki prinaša le olajšanje trpljenja, ne pa upanja.

 

Razmišljala sem o svojem življenju in delu.

Že kot otrok sem bila deležna vzgoje »rešimo se trpljenja in napora«. Ko sem se srečevala s svojimi težavami, sem ob nasvetih drugih, čutila praznino in vse skupaj doživljala kot nekakšno bližnjico. Slutila sem, da je rešitev nekje globlje. Zdaj vem, da se z Resnico sploh nisem srečevala.

Pri svojem delu se soočam s podobnim. Skušnjava je drugega »le potolažiti«, a vidim, da to ne pelje nikamor. Čutim, da brez napora in soočenja s trpljenjem, iskanja smisla in upanja, ko je najtežje, ni Življenja.

 

Gospod, prosim te, pomagaj nam sprejemati trpljenje v Tvoji, božji luči in k temu voditi tudi druge. Prosim te za Upanje, ki daje Življenje.

 

Hvala ti, Peter, za tvoje pridige in tvojo luč. 

s. Slavica Lesjak
Stran je dosegljiva
Zadnjič prijavljen: 1 min 55 sec od tega
Pridružen: 13.01.2011

 

Mene pa v pridigi posebej nagovarja, da je biti luč in biti sol »dejstvo za kristjana. Kristjan ne more ne biti luč in sol.«

 

In luč smo, kadar drugi v tem, kar delamo in v načinu, kako delamo, lahko prepoznajo dobro in slavijo našega Očeta, ki je v nebesih.

 

Kadar živimo in delamo v moči Kristusove Luči – Svetega Duha, je veselje naš delež in tega »veselja ne skali misel na trpljenje in nasprotovanje, ki ga odrešenje prinaša. Luč torej… ni romantična slika uspeha in zadovoljstva. Luč bo razsvetljevala, a bo hkrati v padec in vstajenje, v znamenje nasprotovanja, meč, ki bo ranil tiste, ki bodo luči sledili.

 

Jezus, napolni nas s svojo Lučjo - s svojim Svetim Duhom, da bomo sol, ki se ne spridi in luč, ki sveti vsem, ki so v hiši!

Urška Smerkolj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 16 hours od tega
Pridružen: 30.01.2011

Vidim, kako malo v resnici živim kot kristjan. Trpljenju bi se izognila, pričakujem nagrado, mir, udobje. Zelo težko razumem, kako se veseliti odrešanja po zgledu Simeona. No, mogoče še najbolj primerjam z mirom in enim veseljem, ki ga čutim po napornem dnevu, ko sem se potrudila, pa ni bilo ne počitka, ne neke pohvale, kvečjemu samo občutek, da si naredil, kar je bilo za narediti. Zase mislim, da moram vztrajat v iskanju takega veselja, da bom lahko premagovala lenobo in iskanje užitka, cene.

Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 hours 24 min od tega
Pridružen: 18.08.2013
Nagovarja me, da biti luč in sol pomeni v bistvu boj in zmago dobrega nad zlim - da to ni ugodje, lažen občutek miru, ampak je stalna razpetost, v kateri jaz sama, kot človek, ne morem biti razsodnik, katera stran je pa zares dobra in katera slaba. Ko na dejanja (svoja ali druga) pogledam skozi evangelij, ko delim z drugimi, mi je bolj jasno, ma Bog pa najbolj ve.

Prej tega nisem tako videla v tem evangeliju. Bolj me je vleklo v ugodje in v dobra dela, ki jih drugi vidijo in sledijo, mi smo pa ob tem pomembni. Hvala za ta pogled. Tudi družba/Cerkev daje premalo poudarka razpetosti - vsi smo samo fajn, lepi, pomembni, delamo dobro, glavno, da se ves čas dobro počutimo, da preganjamo vse slabe občutke, ne pa slabega ...

Ko sem v ugodju, mi pa to daje lažen občutek prepričanosti, kar me sicer lažno umiri in da občutek nadzora, prevlade nad situacijo - ni pa to, to - to je delo hudiča. Če ni Kristus, je hudič - to si zadnje dni večkrat rečem.
Ko se trudim vztrajati v razpetosti, v občutkih nemoči, v tem, da ne vem, je težko, ker me vleče nazaj v ugodje, v to, da bi imela nadzor, moč in zato odganjam razpetost. V boju pa vidim, da je, četudi je težko, vse bolj živo, da se stvari odpirajo, osvetljujejo.... Sem pa daleč ... 

Prosim Boga za pomoč v vztrajanju v boju proti slabemu in ponižnost sprejemanja situacije takšne, kot je sedaj.
Beni
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 5 days od tega
Pridružen: 19.01.2020
  • Mogoče se zdi preveč zahtevno, pretirano ločevanje med dobrimi deli in lučjo, ki jih osvetljuje, vendar je jasno, da naša naloga ni nič drugega, kot kazati na Luč, ki je Kristus sam


Gospod prosim te, da bi z svojim delom kazali na Luč, ki je Kristus sam.

marta
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 46 min od tega
Pridružen: 25.02.2011

Veliko sem premišljevala o soli in luči. Biti luč  in sol zame pomeni - živeti sadove Svetega Duha.
Katekizem katoliške cerkve pravi o sadovih Svetega Duha tole:
1832 sadovi Svetega Duha so popolnosti, ki jih izoblikuje  v nas Sveti Duh kot predujem večne slave. Cerkveno izročilo jih našteva dvanajst: " ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, dobrohotnost, krotkost, zvestoba, skromnost, zdržnost, čistost." (Gal5, 22-23 vulg.).