Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n05 Jezusov učenec

6 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 20 hours 12 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus pokliče prve učence

Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru, je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim. Lk 5,1-11

 

 

Jezusovi učenci

Štiri vrste poslušalcev je imel Jezus. Prvi so predstavljali radovedno množico, drugi so bili tisti, ki so ga poslušali in njegov nauk sprejeli, a so ostali doma v svojem domačem kraju in ga od tam tako ali drugače podpirali. Tretji so predstavljali množico ljudi, ki je hodila za njim, sredi med njimi pa so bili Jezusovi učenci, dvanajsteri, ki jih je on sam izbral.

Kdo od teh smo mi? Kaj danes pomeni slediti Jezusu? Prilika nam kaže nekaj pomembnih elementov, ki govorijo o bolj resni hoji za Jezusom. Simona je Jezus sam izbral, naj bo njegov učenec in Simon se ni branil. Ko je Jezus stopil v njegov čoln, je bila prva naloga, naj odrine malo od kraja, malo proč od radovedne množice. To je bil prvi korak pripadnosti njemu in ne množici. Tvegal je biti malo od kraja, malo proč, malo drugačen. Pa ne le to, bil je na očeh vseh, ni se mogel skriti.

Ko je Jezus nehal govoriti mu je rekel: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Čeprav radi te besede uporabimo v prenesenem smislu, pa je pomenilo odriniti na globoko in tam loviti sredi belega dneva, narediti nekaj, kar je proti vsaki zdravi pameti. Nihče ni takrat lovil sredi belega dneva in še manj v globini. Lovili so ponoči in v plitvini. Odrini na globoko in vrzi mreže, za Simona ni pomenilo, le malo odriniti od kraja in se izpostaviti pred množico, ampak veliko več. Pomenilo je, odpovedati se svoji logiki in sprejeti Božjo. Zaupati, da bo Bog uredil tisto, česar on ne more. Da bo vodil stvari tako, kot je Njemu prav.

Čeprav je bil ulov nekaj veselega, pa je takoj že predstavljal zadrego. Rib je bilo preveč, da bi jih lahko sami potegnili na kopno. Morali so prositi tovariše iz drugega čolna, naj jim pridejo pomagat. Izreden ulov ne more biti nekaj, kar bo Simonu dajalo ceno. Takoj mora priznati, da to ni njegovo delo. Mora prositi za pomoč druge, mogoče tudi tiste, ki se sploh niso odločili slediti Jezusu in so se mu v tem smejali. Hoditi z Jezusom pomeni še več. Ne le priznati svojo nemoč in prositi za pomoč celo neverne. Pomeni priznati tudi svojo grešnost. Simon ne zdrži več ob izredni moči Jezusa. Postane ga strah, saj ni ničemur več kos. Ko je Simon Peter videl, kar se je zgodilo, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človekŠele po teh korakih je Peter sposoben slediti Jezusu in prevzeti Jezusovo naročilo: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.

Če pomislim na evangelije preteklih nedelj vidim v njih lep proces nastajanja Jezusovega učenca. Današnji evangelij, bi lahko rekli, je potrditev tistih, ki so v ta proces stopili. Svatba v Kani nas je izzvala, kakšno veselje, kakšno življenje iščemo. Ali se najdemo med tistimi, ki jih Jezusov nauk resnično navdušuje in pritiskamo za njim, da bi izvedeli kaj več, da bi našli tisto, kar iščemo? Jezusov prvi nastop je govoril o tem, da je prišel oznanit blagovest ubogim. Ali se najdemo med ubogimi, kakor Simon. Ali se zavedamo svoje grešnosti in nemoči, da bi bili resnično vredni biti ob Jezusu? Iskati veselje in priznati svojo nemoč pa že predstavlja temelj za odločitev. Ali hočemo odriniti proč od množice? Ali se bojimo, da bomo tiste male nadomestke za veselje izgubili? Da bomo izgubili tiste nekaj vrednosti, ki nam jo daje množica.

Ali bomo tvegali oz. ali tvegamo odriniti na globoko? Biti preprosto čudni, kot je bil čuden Jezus za svoj čas. Ne pozabimo! Ni bil primeren za vodilne strukture, ker je iz ljubezni do ubogih moral kršiti tudi soboto. Ker se je umazal z družbo izločenih: javnih grešnikov, prostitutk, cestninarjev in bolnih. Če je hotel prinesti sporočilo o božjem kraljestvu vsem, je moral tvegati še eno norost. Za njim niso hodili le moški, kar je bilo za tisti čas običajno. Za njim so hodile ženske, sam pa se je približeval otrokom, kar je bilo za moškega tistega časa prav tako nesprejemljivo.

Biti Jezusov učenec nujno pomeni tveganje in norost. Ali bomo to sprejeli, ali pa bomo hkrati s strahom, da izpademo čudni, zavrnili tudi Jezusa? On nam pravi, kakor Simonu: Ne boj se!

Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 52 min od tega
Pridružen: 18.08.2013
"Hoditi z Jezusom pomeni še več. Ne le priznati svojo nemoč in prositi za pomoč celo neverne. Pomeni priznati tudi svojo grešnost. Simon ne zdrži več ob izredni moči Jezusa. Postane ga strah, saj ni ničemur več kos.

Ali se zavedamo svoje grešnosti in nemoči, da bi bili resnično vredni biti ob Jezusu? Iskati veselje in priznati svojo nemoč pa že predstavlja temelj za odločitev. Ali hočemo odriniti proč od množice? Ali se bojimo, da bomo tiste male nadomestke za veselje izgubili? Da bomo izgubili tiste nekaj vrednosti, ki nam jo daje množica."



Sem nekje vmes med priznavanjem nemoči in gresnosti, med sprejemanjem sebe ter iskanjem udobja in kratkotrajnih, nadomestnih užitkov. Se vedno je preveč cincanja in premalo zvestobe, premalo tveganja. Želim si graditi odnose v zavedanju, da se Bog ni zmotil, da je vsakega vesel, da je vsak dragocen, da nas ima rad.  Ni enostavno in me boli vsakič, ko padem in sem potem hvaležna za odpuščanje bližnjega in Boga.

marjana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 20 weeks 2 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Ob tem sem pomislila, kako lahko je iztopiti iz množice, ko je zadaj pomemben, želja po bit modern in IN. Kako lahko je stavkat, uničevat, oglaševat krivice, se povsod kazat itd. Ko pa gre za takšno držo kot je Jezuosova, iztopati zaradi resnice in ljubezni, je pa to druga stvar. Veliko težja in prav nič slavna. Slavna le po križu.

Janja Kobal
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 11 weeks 6 days od tega
Pridružen: 02.02.2019

Moje razmišljanje ob tej pridigi se navezuje na del, ko Peter stori nekaj neobičajnega, stopi iz svoje oz. rutine družbe in gre loviti podnevi na globoko vodo. Sama se trenutno dajem s tem, da zgolj zavedanje in razmišljanje o določenih problemih ni dovolj. Vsakič, ko pridem do novega spoznanja se mi zdi ful fajn, waaw, zdaj bo pa vse drugače, a kaj ko je tako težko izstopiti iz rutine, napačnih vzorcev ... Tukaj se spomnim na prejšnjo pridigo, za svetost se je treba odločiti in vedeti, da pot ne bo lahka, bo pa prinesla veselje.

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 days 21 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011
Mene tudi nagovori vprašanje - kje se najdem? Ali sem med navdušenimi nad Jezusovim naukom, ali sem med ubogimi in ali sem med tistimi, ki priznavajo svojo grešnost in svojo nemoč in ali sem se pripravljena oddaljiti od nadomestkov veselja in vrednosti, ki ti jo daje množica.
Mislim, da nisem še tam. Sem navdušena nad tem, kar Jezus uči in bi rada izvedela še kaj, da mi marsikaj ne gre od rok in da tako težko vztrajam v načelih, sklepih, obljubah tudi vidim a težko priznam še težje mi je pomisliti, da bi bila sama in čudna. No, mogoče za cel svet sem a Jezusovo povabilo razumem tudi v luči množice, ki ji pripadam na Gradu - ali zmorem tu biti 'čudna' in stat na svojih nogah in povedat svoje mnenje in bit to kar sem ... tu mi velikokrat zmanjka.
 

 
Celotno pridigo sem že, ko sem jo poslušala, razumela kot povabilo in navodilo: Kako biti Jezusov učenec. Zdi se mi, da v zadnjem stavku Peter povzame bistvo pridige: 
Biti Jezusov učenec nujno pomeni tveganje in norost. Ali bomo to sprejeli, ali pa bomo hkrati s strahom, da izpademo čudni, zavrnili tudi Jezusa? On nam pravi, kakor Simonu: Ne boj se! 

Jezus daj mi poguma, da sprejmem tvojo norost.

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Petra
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 20 weeks 3 days od tega
Pridružen: 07.02.2011

Ob tej pridigi sem razmišljala, kaj pomeni zame biti preprosto čudna – da povem odkrito, brez strahu, kaj si mislim.
Še vedno sem daleč od 
tega, da bi lahko svobodno povedala stvari… vedno me je strah, kaj bo potem.
Enak strah čutim, ko je potrebno 
načeti temo, ki je boleča… vedno moram najprej preganjati ta strah pred bolečino in zaupat.
Pa še mi ne uspe in 
velikokrat zbežim v varne nadomestke in vrednosti množice.


Gospod, pomagaj mi, da ne bom bežala pred bolečino, ampak pogumna tvegala in zaupala.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 17 hours 1 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Posebej me nagovarja ta postopnost, ki jo Jezus upošteva, ko vstopa v naše življenje, ko nas kliče in priteguje v vedno bolj intimen odnos. Zelo sem ti hvaležna, Peter, za to razmišljanje, ker sama ob vseh meditacijah ob tem evangeljskem odlomku še nikoli nisem razmišljala prav o tej postopnosti, o stopnjevanju pripadnosti Jezusu in sprejemanju Njegove logike in posledično oddaljevanju od množice in njene logike…

»Ko je Jezus stopil v njegov čoln, je bila prva naloga, naj odrine malo od kraja, malo proč od radovedne množice. To je bil prvi korak pripadnosti njemu in ne množici… Ko je Jezus nehal govoriti mu je rekel: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« … narediti nekaj, kar je proti vsaki zdravi pameti… za Simona ni pomenilo, le malo odriniti od kraja in se izpostaviti pred množico, ampak odpovedati se svoji logiki in sprejeti Božjo.«

Ko se popolnoma izročimo Božji logiki, izgubimo vsako 'kontrolo'. Dogajajo se stvari, ki jih nismo predvidevali in nas popolnoma presegajo. »Simon ne zdrži več ob izredni moči Jezusa. Postane ga strah, saj ni ničemur več kos. Ko je videl, kar se je zgodilo, je padel Jezusu pred noge in rekel: 'Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!' Šele po teh korakih je Peter sposoben slediti Jezusu in prevzeti Jezusovo naročilo: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi

 

Kar me pri Jezusu vedno znova prevzame, je njegova svoboda. Ponudi, povabi, osvobaja nas strahu, ki nas blokira in usužnjuje, a potem pušča vso svobodo v odločitvi Zanj. Nikoli ne sili. Tudi, ko mu Peter reče: 'Pojdi od mene…', Jezus dejansko stopi na obalo in odide, a evangelist zapiše: 'Ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.'