Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n03 Vesela novica

6 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 55 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Posvetilo Teófilu

Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih izročili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, nadvse odlični Teófil, vse po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen. Lk 1,1-4

 

Jezus začne učiti

Jezus se je v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici. Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili.

 

Jezusa v Nazaretu zavrnejo

Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano:

Duh Gospodov je nad menoj,

ker me je mazilil,

da prinesem blagovest ubogim.

Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost

in slepim vid,

da pustim zatirane na prostost,

da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.

Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« Lk 4,14-21

 

 

 

Vesela novica

 

Že pri prejšnjem evangeliju smo ugotavljali, da Jezus ni prišel zato, da bi nam grenil življenje, ampak da bi imeli življenje in ga imeli v obilju, da bi se življenja veselili in ga znali živeti polno. O tem govori Jezusov prvi čudež, pa tudi poročilo o enem njegovih prvih javnih nastopov v shodnici. Besede preroka Izaija Jezus obrne nase in pravi, da je on od Boga poslani služabnik, ki prinaša blagovest ubogim, jetnikom prostost in slepim vid. To res ni slaba novica! Imeti za prijatelja nekoga, ki ima veselo novico za uboge, moč, ki osvobaja ujete in daje vid slepim. Ali pa kristjani našega Gospoda resnično doživljamo kot prinašalca veselja in svobode?

Da bi bil Gospod naša vesela novica, se moramo najprej najti med ubogimi, jetniki in slepimi. Sicer ga ne potrebujemo. Mogoče to zveni protislovno, pa vendar: O veselju ne moremo govoriti, če ne spregovorimo o žalosti! Verjetno se nam danes prav to dogaja. Ni veselja, ker si ne priznamo žalosti in bolečine, ali pa se jezimo, ko nam nekdo govori o prvem ter preslišimo drugo. Farizeje je jezilo, ko je Jezus govoril o uboštvu, ujetosti in slepoti. Trdili so, da oni že niso taki in naj takšno oznanilo prinaša komu drugemu. No, mi želimo slišati, kje je naša revščina in zakaj je Gospod prinašalec vesele novice.

 

Blagovest ubogim          Ubogi so v naših očeh najprej materialno ubogi, potem tisti z duševnimi boleznimi, pa bolni. Potem pridejo na vrsto tudi zdravi, ki obupujejo, so brez volje do življenja. Včasih opazimo tudi koga, ki se mu življenje posuje, ker je upal v nekaj, kar je propadlo: podjetje, načrti, sanje, kariera, družina. Če se malo bolj ustavimo, se lahko najdemo v vsej tej revščini. Če si le hočemo priznati, bomo morali reči, da nam vedno kaj manjka in da nas vedno kaj teži in skrbi. Gospod nam prinaša veselo novico, ker dviga naš pogled kvišku, nas vabi, da se naslonimo nanj in zaupamo, da je vse naše življenje v njegovih rokah. Samo ob njem lahko doživljamo, da v svet nismo vrženi, da stvari, ki se nam dogajajo niso naključje in da za vsem obstaja globok smisel. Če zaupamo v njegovo ljubezen, vanj ki je Dobri Oče, potem se lahko umirimo.

Te dni smo se mnogi povezali v molitvi za mamico dveh nekdanjih birmancev. Stara je bila 43 let, otroka pa sta v srednji šoli. Mož jo je kmalu zapustil, poleti so ji odkrili raka na slinavki. Trpljenje brez Boga bi bilo zanjo v zadnjih mesecih neznosno. Kako naj zapusti otroka, kako naj se v miru poslovi s sveta, ko je njeno življenje šele na pol poti. V soboto zjutraj je rekla: »Danes bom umrla« in se zvečer dokončno poslovila. Jezus prinaša blagovest vsakemu, ki se k njemu zateče. Težko razumemo njegovo logiko, zagotovo pa drži, da je On vedno tolažba in opora ubogim. Še več, On je vesela novica, tudi takrat ko je to človeški modrosti nemogoče dojeti.

 

Jezus prinaša jetnikom prostost              Najprej spet lahko rečemo: Nismo jetniki. Kaj naj nam lahko Gospod prinese? Mogoče je danes največja ujetost v tem, da moramo biti takšni kot so drugi. Redko kdo si upa biti drugačen. Naš stalen strah je, kaj bodo rekli drugi. Ujeti smo tudi v svoje predstave, pametne ali nespametne želje, strasti in še kaj. Jezus nas z jasnim pogledom na bistveno v življenju osvobaja nepotrebnih skrbi. Sam najprej preseže tesne okvire družine, ko materi pokaže, da mora slediti Očetovi volji in ne njeni, da ga kliče Oče Bog in da je ona pri tem le božja služabnica. Prav tako presega okvire družbenih zahtev. Sodobnikom in oblastnikom jasno pove, da ni suženj zapovedi in prepovedi, pričakovanj in strahov družbe. Ko pravi, da je sobota v službi človeka in ne človek v službi sobote, nam pokaže brezmejno svobodo. Čeprav je popolnoma 'prizemljen' je v vsem svoboden in takšne dela tudi svoje učence.

 

Slepim pogled             »Kaj je Resnica?« vpraša Pilat Jezusa. Jezus mu ne odgovori, ker mu je o tem spregovoril s svojim zgledom. Jezus nam odpira pogled, da je resnica v ljubezni in da je vse ostalo zaslepljenost, pa naj gre za bogastvo, užitek ali kaj drugega.

Danes smo zaslepljeni z iskanjem bogastva in užitka. Jezus nam odstira pogled in nas vabi, da pogledamo v globino naše biti. Vemo, da v sebi nosimo neskončno željo po ljubezni in resnici. Kako čudovito je, ko se ob njem naš pogled vedno bolj bistri in so z Njim naši odnosi vedno bolj ljubeči, resnica vedno bolj jasna, življenje smiselno.

 

Če le hočemo, je Gospod resnično naše veselje, njegovo oznanilo pa vesela novica. Naj ga začutimo kot sopotnika v našem uboštvu, rešitelja iz naših ječ in vodnika iz naše zaslepljenosti.

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 2 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Ko sem to nedeljo pri maši poslušala drugo berilo, 1 Kor 12, 12-30, kjer govori o različnih udih telesa in njihovih vlogah in pomembnosti vsakega uda posebej, me je prešinilo: "Kako čudovito sporočilo nam daje Bog! Kako dragocen je vsak izmed nas!"

 

Ob poslušanju evangelija pa se je že malo zbudila moja ogroženost - prav predstavljam si poslušalce, ki so v shodnici zaslišali te besede: "Danes se je to pismo izpolnilo." "Kaj, za koga se pa ima ta tip?"

Pa sploh ne bi slišala čudovitih besed, ki jih je povedal!

Prišel je tudi zame, tudi meni je prinesel prostost od zgrešenih predstav in ujetosti svoje zagledanosti vase, tudi meni odpira slepe oči, ki zrejo zgolj v svojo ničvrednost in svojo ogroženost. Tudi meni daje novo veselje, da se lahko veselim same sebe - da prav meni revežu daje novo življenje! Če le hočem videti, da sem en velik revež, ujetnik in slepec in da mi Jezus hoče dati resnično svobodo in resnično veselje, da me je resnično vesel! Ničesar mi ne bo vzel - le mojega strahu in ogroženosti me bo rešil, le moje teme in ječe.

 

Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo sluh? Tako pa je Bog vse posamezne telesne dele razpostavil po telesu, kakor je hotel. 1 Kor 12, 17-18

 

Da, Bog, kakor si ti hotel, tja si me postavil, tako si me ustvaril. Pomagaj mi, da sprejmem tvoj dar odrešenja, ki mi ga z vsem srcem hočeš dati!

 

 

 

 

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Urška Smerkolj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 weeks 3 days od tega
Pridružen: 30.01.2011

Dobro, da se spodbuda prejšnjega tedna nadaljuje. Veseliti se! Meni se uspe razveseliti, težje pa v vsakdanu ohranjam veselje v sebi - tako pristno, tiho veselje nad življenjem in Božjo ljubeznijo. Bog skuša nenehno podžigati moje veselje s svojo besedo in konkretnimi milostmi ter dokazi, da me ima rad in je navdušen nad mano. Kaj ni greh, če ob tem ostajam ravnodušna, sitna, brezvoljna, naveličana ... Zato si HOČEM prizadevati za veselje! Sveti Frančišek Asiški, pomagaj mi pri tem!

Urška Smerkolj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 weeks 3 days od tega
Pridružen: 30.01.2011

Dodajam tale link. Sicer je v angleščini, ampak se mi zdi, da lahko podkrepi spodbudo tokratne pridige ...

http://www.youtube.com/watch?v=AhfUzodLRvk

Tilen
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 weeks 5 days od tega
Pridružen: 11.01.2011

V pridigi in filmčku mi je super to, ker obujajo zavest, da je Bog res z nami - v odnosih in pomaga pri osebnem delu. Doživljam, da Bog pomaga pri spreminjanju predstav, pri sprejemanju trpljenja, odpušča in je vedno z vsakim od nas.

Usmiljeni Jezus, hvala, ker si z nami!

Ugotavljam, da trenutkom veselja in sreče sledijo trenutki bolečine, trpljenja ... samo Bog je tudi v tistih trenutkih z nami, da rastemo.

milena
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 26 weeks 13 hours od tega
Pridružen: 13.01.2011

Pozdravljeni vsi,

v pridigi me je nagovoril stavek:

"Že pri prejšnjem evangeliju smo ugotavljali, da Jezus ni prišel zato, da bi nam grenil življenje, ampak da bi imeli življenje in ga imeli v obilju, da bi se življenja veselili in ga znali živeti polno."

V teh dneh se "srečujem" s svojim otroštvom. Sploh ne morem verjeti, kako so nas starši oblikovali! Do danes sem živela v prepričanju, kako lepe odnose smo se trudili vzpostavljati, kljub posamičnim napakam mojih staršev, zlasti očeta. Pa sploh ni res! Bili smo 4 otroci, po letih zelo blizu in ko smo med seboj iskali "skupno resnico", nas je mama ustavila z "odrostjo" ????" Govorimo vedno tako, da nas lahko vsak sliši!"???? In nas je na fini način, res ne grobo, speljala vstran od iskanja skupne resnice, namesto da bi nas podprla in se vključila. Pa je imela ljubi mir, a ne?! Mi smo pa utihnili, ali pa s slabim občutkom potiho nadaljevali.

Danes spoznavam zgrešenost te drže, če dodam še, da drugi ne sme slišati nič "proti njemu", ker je to nekaj slabega, temveč le lepo. Resnica, zlasti tista, ki mi je povzročila slabe občutke pri starih starših, kot primer, ko so grdo govorili o starejši sestri, ki je bila bolj strahopetna in tudi po soncu ni mogla delati, ali pa o mami, ker ni upala molzti krav. 

 Prikrita ujetost v "biti dopadljiv drugim", kaj ne?!

Hvala Bogu, da je Jezus Odrešenik tega jetništva in da je poslal Petra, da nam odpira oči, da vidimo, in ko vidimo, smo že na pol osvobojeni! 

 Hvala Bogu, da  lahko tudi drugje, zlasti v odnosu z mojimi najbližjimi, na delovnem mestu, v DC, Zavetišču, pri Karitasu, Yhd... vidim, kolikor mi je pač dano, svojo in drugih zaslepljenost, zavedenost, ujetost. In vem za POT, da je RESNICA nad vse, ker daje ŽIVLJENJE v polnem, kakor je Bog hotel, kakor me je ustvaril. Zame je to čudež. Ko mi je bilo težko v zakonu, na delovnem mestu, sem trdno verjela, da me bo Bog rešil. Res me je. Sama sem se silno potrudila, da je zakon razpadel, in da bi lahko šla dela drugam. V zadnjih 4 letih sem odposlala gotovo 20 prošenj na razpisana delovna mesta. Verjetno ne bi bilo nič bolje, ker je rešitev v tem, da vidim resnico, kje sem, da imam jasen pogled na svoje poslanstvo vsak trenutek, da vidim smisel in križ tam, kjer je težko in da vztrajam. Se splača, ker Resnica osvobaja tudi tiste, ki mi trpljenje povzročajo in nekako čudežno popustijo s svojim mobingom (to je danes izraz za žaljenje, krivice in kaj je še takega na delovnem mestu).

 

 

 

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 28 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Ob prebiranju evangelija in pridige me je najprej prešinila misel, kako dobro je sv. Vincencija Pavelski razumel Kristusa, da je prav ta evangeljski odlomek sprejel kot življenjsko vodilo zase in za svojo skupnost. V premišljevanju pridige pa me najbolj nagovarja sledeče:

  »To res ni slaba novica! Imeti za prijatelja nekoga, ki ima veselo novico za uboge, moč, ki osvobaja ujete in daje vid slepim… O veselju ne moremo govoriti, če ne spregovorimo o žalosti!... On je vesela novica, tudi takrat ko je to človeški modrosti nemogoče dojeti… Čeprav je popolnoma 'prizemljen' je v vsem svoboden in takšne dela tudi svoje učence…Jezus nam odpira pogled, da je resnica v ljubezni in da je vse ostalo zaslepljenost… Kako čudovito je, ko se ob njem naš pogled vedno bolj bistri in so z Njim naši odnosi vedno bolj ljubeči, resnica vedno bolj jasna, življenje smiselno.«    Res, bolj kot se odpiramo Resnici, bolj postajamo resnični. In bolj kot postajamo resnični, bolj spoznavamo in priznavamo, da smo dejansko zelo ubogi, ujeti v mnoge spone in v marsičem slepi ali pa zelo kratkovidni.    Gospod, pomnoži nam vero in naj te »začutimo kot sopotnika v našem uboštvu, rešitelja iz naših ječ in vodnika iz naše zaslepljenosti«!