Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n02 Učitelj, kje stanuješ

3 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 hours 39 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Prva dva učenca govorita z Jezusom

Tisti čas je Janez Krstnik spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glejte, Jagnje Božje!« Učenca sta slišala, kaj je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« (kar pomeni Maziljenec). Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar pomeni Peter). (Jn 1,35-42)

 

 

Učitelj, kje stanuješ?

Nadaljujemo razmišljanje o delovanju Božje besede. Preteklo nedeljo smo zaključili z besedami: Naša veličina je v tem, da Oče izgovarja nad nami besede: Moji ljubljeni sinovi in hčere ste. To naj nam zadošča! Tako pri delu, kot v odnosih. Vodilo so nam lahko darovi treh kraljev: zlato, kadilo in mira. Iskati božjo veličino v zavesti svoje krhkosti, grešnosti in ranljivosti.

Kot da se Bogu resnično nikamor ne mudi, danes pred nas postavlja Božja beseda počasno nadaljevanje odlomka pretekle nedelje. Od besed: »Glejte, Jagnje Božje!«, prehajamo k besedam: »Učitelj, kje stanuješ?« Od tega, da smo ljubljeni sinovi, do tega, da bivamo kot takšni, da ustvarjamo dom in vanj sprejemamo bližnje. Pa poglejmo kakšen dom ustvarjamo oz. najprej, kakšen dom je ustvarjal Jezus.

Jezus sam zase pravi enemu izmed učencev, ki želijo hoditi za njim: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« (Mt 8,20). O tridesetih letih bivanja v nazareškem domu ne vemo skoraj ničesar. Živel je tiho življenje v tesarski oz. mizarski delavnici svojega krušnega očeta. Bil pokoren svojima staršema in se v tišini pripravljal na kratko obdobje delovanja. Kasneje je kot popotni pridigar bival pri prijateljih, ki so ga sprejeli k sebi. Najbrž zato pravi, da nima, kamor bi glavo naslonil.

Ali sta učenca, ki sta ga spraševala, prišla v dom v Nazaretu, kjer je živel? Najbrž. Torej sta bila gosta pri Mariji. Spomnimo se, kako je bilo v Lazarjevi hiši, kjer je Marta hitela s postrežbo, in jo je Jezus pokaral, naj se umiri. Lahko si predstavljamo, da njegova mati Marija, ni norela po hiši gor in dol, da bi pripravila najboljše kosilo. Najbrž je najprej v miru sedla k gostoma in z njima skupaj z Jezusom pokramljala (čeprav to za ženske takrat ni bilo v navadi). Jezus je najbrž govoril o preprostih vsakdanjih skrbeh in o upanju Izraela.

Mislim si, da je z veseljem pokazal tudi kaj dela. Težko si predstavljam, da bi skoraj trideset let dela ne bilo pomemben del njegovega doma. Trideset let v delavnici najbrž ni dremal od dolgočasja, ampak ustvarjal. Delal s srcem in se veselil, kaj nastaja pod njegovimi rokami in kaj prihaja iz njegovih rok.

Če je prvo, kar naj bi naredila Božja beseda v nas, kot smo razmišljali preteklo nedeljo, da zaupamo Bogu, ki nad nami izreka: Ti si moj ljubljeni sin/moja ljubljena hči, veselim se te, pa je nadaljevanje v ustvarjanju doma. Kaj so temeljni kamni Jezusovega doma in kaj našega? V evangeliju najdemo pravzaprav le dva na videz skromna temelja: tihota in delo.

Tiho življenje je prva naloga Božje besede v nas. V knjigi Moč tihote, Proti diktaturi hrupa, v pogovoru s kardinalom Robertom Sarahom lahko preberemo tole: Tihota vsakdanjega življenja je nepogrešljivi pogoj za bivanje z drugimi. … je pogoj za to, da se vživimo v drugega človeka, in nujnost za razumevanje samega sebe. Brez tihote ni ne počitka, ne vedrine in ne notranjega življenja. … V hrupu vsakdana je vedno gibanje, ki se zbudi v človeku. Hrup ni nikoli miren in ne vodi k razumevanju drugega. Kako prav je imel Pascal, ko je v Mislih zapisal: »Vzrok, da so ljudje nesrečni, je en sam: da ne znajo mirno sedeti v svoji sobi.« (str.  40-41)

Drugi temeljni kamen domaje veselje nad preprostim vsakdanjim delom in opravili. Biti preprosto vesel, da lahko ustvarjaš dom, da ga gradiš s preprostimi dejanji.

Verjetno smo od Božje besede pričakovali več, mogočeda nas bo gnala na konec sveta, da vsem povemo, da smo kristjani, da se je Jezus rodil in nas odrešil. No, Božja beseda te nedelje nas vabi, da smo preprosto v veselju svojih domov, tam kjer bivamo. V miru sami s seboj. Da se v veselju srečujemo z drugimi in se veselimo svojih vsakdanjih del in nalog.

Pomislimo ali v naših domovih vlada razpoloženje, ki bo gostu navdihnilo misel: Tu bi rad ostal. To bo najboljše oznanilo božične skrivnosti.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 20 hours 53 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Od: 'Glejte, Jagnje Božje!', k: 'Učitelj, kje stanuješ?' Od tega, da smo ljubljeni sinovi, do tega, da bivamo kot takšni, da ustvarjamo dom in vanj sprejemamo bližnje… 

Kaj so temeljni kamni Jezusovega doma in kaj našega? V evangeliju najdemo pravzaprav le dva na videz skromna temelja: tihota in delo… Tiho življenje je prva naloga Božje besede v nas…Drugi temeljni kamen doma je veselje nad preprostim vsakdanjim delom in opravili.

Božja beseda te nedelje nas vabi, da smo preprosto v veselju svojih domov, tam kjer bivamo. V miru sami s seboj. Da se v veselju srečujemo z drugimi in se veselimo svojih vsakdanjih del in nalog.«

Čas koronavirusnih omejitev je pravzaprav idealen čas za uresničevanje nedeljske Božje besede: V zavesti, da sem ljubljena božja hči, ki se me Oče veseli in da isto velja tudi za vsako od mojih sosester, biti preprosto z veseljem doma, v tihoti, v zbranosti in veselem, preprostem vsakdanjem služenju in sprejemanju drugih... Pa smo spet pri Mariji – tihi in skriti Gospodovi Služabnici, ki sredi vsakdanjega služenja prepeva svoj Magnifikat. :)

MILENA_HOSTNIK
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 weeks 10 hours od tega
Pridružen: 26.05.2017

Peter, hvala za tako jasno misel. Slabo predstavljiva podoba popolnoma brezlastniškega Jazusa za nas laike, ki imamo vsaj avto v javni evidenci lastnine, če že ne stanovanja ali celo hiše, nam daje misliti, da za Božje kraljestvo, ki je iz onega sveta, ne potrebujem nobene lastnine. Nimam nič, niti blazine-vzglavnika, ortopedsko oblikovanega :), za položit glavo! Vzglavnikov je dovolj, le deliti si jih moramo.
Enega takega gospoda sem resnično srečala, to je bil, sedaj že skoraj sveti in pokojni Anton Strle, takrat pa ponižen in pripravljen poslušati in pomagati (meni), živeti tiho in skromno na Teološki fakulteti, Boga častiti na kolenih, ob vstopu v cerkev (po pričevanju).
Mi pa tekamo za modnimi dodatki, novimi modeli in sploh, kakor da smo obnoreli. In ko nam zapro trgovine, se moramo ustavit doma, pa je to že  nevzdržno. Dogovorit se za gledanje televizije, uporabo skupnega računalnika ali telefona pa sploh en gre več. Vsak mora imeti svoje! Daj cesarju... smo dopolnili, daj meni, kar je mojega!

Bog, usmili se nas, saj ne znamo mirno sedeti v svoji sobi. Bi dodala - in si deliti vse, kar imamo. Če ne drugega, nas zmoti prah, ki se je nabral na listih rože. 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 20 hours 53 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Milena, prav lepo, da si spomnila na našega svetniškega kandidata, božjega služabnika Antona Strleta. Ravno včeraj, 21.1.2021, na njegov rojstni dan, se je zaključil škofijski postopek za njegovo beatifikacijo. Če bi kdo želel, si je na spodnji povezavi mogoče ogledati slovesno sklepno sejo škofijskega postopka:

 

https://youtu.be/KsnwEezVZgc