Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Mini oratorij 2012

Zdi se, da so jesenske počitnice naravnost zato, da se otroci in animatorji oratorija ponovno zberemo, saj veste: kaj zapojemo, se pogovorimo, se kaj novega naučimo, kaj dobrega naredimo, skratka, se imamo lepo.

Prav tako je bilo 3 dni med letošnjimi počitnicami na Mini oratoriju na Mirenskem Gradu.

V ponedeljek se nas je v dvorani Gnidovčevega doma duhovnih vaj zbralo okrog 40 otrok in 20 animatorjev. Razdeljeni v pet skupin smo po z molitvi in himni, ki smo jo znali že s poletnega oratorija, prisluhnili zgodbi Marije Dominike Mazzarello. Povedala nam je, da se je iz svoje napake, ko je zaradi lenobe porezala trtam mladike, naučila, da je narava Božji dar, ki ga moramo spoštovati in zanj skrbeti. Tako nas je ta dan obsijal žarek dneva SPOŠTUJ IN CENI VSAKO STVAR, KAJTI VSE JE BOŽJI DAR.

O tem smo razmišljali dopoldne po skupinah, popoldne pa nas je Gospod obdaril z lepim vremenom, tako da smo lahko imeli pravo čistilno akcijo: pobirali smo odpadke in jih ločevali, urejali smo prostor okrog igral, urejali smo parkirišče … Prvi dan smo zaključili z risanko in kvizom o Pujsi Pepi, ki ločuje odpadke. Imeli smo se lepo in se veliko naučili.

Marija Dominika nam je tudi v torek pripravila nekaj poučnega iz svojega življenja. Pokazala nam je, kako sta nekega dne s sestro Petronilo ugotovili, da v shrambi ni ničesar, kar bi dekletom lahko skuhali za kosilo. Medtem ko je Petronila molila h Gospodu, da bi se težava rešila, je Marija Dominika poslala dve dekleti domov prosit moke za polento. Moko sta sicer dobili, a jima je po poti vrečka padla in moka se je raztresla. Prestrašeni sta jo z zemljo in kamenčki spet pobrali v vrečko in stekli do Marije Dominike. Ta se je le nasmejala in se celo zahvalila Gospodu za moko in še več, hvaležna mu je bila, da jim je moko celo začinil.Ta dan nam je Marija Dominika povedala, kako velik dar je hrana.

Naše delo se je začelo v kuhinji, ker smo skupaj pripravili kosilo; medtem pa se pogovarjali, na kaj smo pozorni, ko pripravljamo hrano, kako se vedemo pri mizi, kakšen naj bo naš odnos do hrane, ki je sicer dobra, a ni po našem okusu … Delo in pogovor sta nam pomagala, da smo vsaj poskusili radič ali meso, ki je bil za nas pripravljen na mizi. Popoldne smo si ogledali filmček o otrocih, ki jejo ostanke bogatejših. Marija Dominika nas je spodbudila z žarkom dneva: ČE KRUHEK PADE TI NA TLA, POBERI IN POLJUBI GA. Bilo je res lepo.

Zadnji dan je bil za vse praznično obarvan. Dekleta v zgodbi so pričakovala poseben obisk, a niso vedela kakšen. Nanj so se skrbno pripravila: počistila so stanovanje in dvorišče, pospravila kuhinjo, se uredila, medtem pa razmišljala, le kdo bi jih lahko obiskal. Presenečena so bila, ko so pred vrati zagledale kmeta, ki jim je pripeljal kravo. Z Marijo Dominiko so razmišljala, da je to res pravi razlog za praznovanje, saj bodo imele od sedaj naprej dovolj hrane: mleko in smetano in skuto in maslo … Ta dan so nas spodbudile, naj PRAZNUJEMO ŽIVLJENJE.

V skupinah smo se pogovarjali o naših željah in hrepenenjih, razlogih za praznovanja ter kako se na praznovanja pripravljamo. Popoldne je tudi nas je čakalo praznovanje – konec oratorija – in obisk, na kar smo se skrbno pripravili. Pospravili smo sobe skupin, veliko dvorano, okrasili in pospravili v cerkvi, pospravili jedilnico … Po delu smo se zbrali v jedilnici, kjer nas je čakala sestra Marija, ena od sester iz reda Hčera Marije Pomočnice, ki ga je ustanovila Marija Dominika Mazzarello. Po pogovoru z njo smo naš oratorij zaključili z mašo in preprostim druženjem ob prigrizku, ki so ga pripravile naše mame. Bogu hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj ter za vse dobro, kar smo se naučili. Zdi se, da nas Gospod vedno znova spodbuja, naj vztrajamo in vedno znova rečemo: GREM JAZ!

Maja Prinčič