Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Kultura, ki pozabi na smrt, v sebi umira

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 21 hours 33 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Kdor pozabi smrt, je že začel umirati

»Kultura, ki pozabi na smrt, v sebi umira. Kdor pozabi smrt, je že začel umirati. Kakor se besede rodijo iz tišine in se vanjo vrnejo, medtem ko poslušamo njihov pomen, enako se zgodi z življenjem. Morda se to lahko sliši paradoksalno, a smrt je tista, ki omogoči, da življenje ostane živo.

Konec omogoča, da se lahko piše zgodba, da se lahko naslika slika, da se dve telesi objameta. A pozor, konec ni samo na koncu. Morda bi morali biti pozorni na vsak mali konec v vsakdanjem življenju. Ne samo konec neke zgodbe, za katero nikoli ne vemo, kdaj se bo končala, če ne na koncu vsake besede, na koncu vsake tišine, vsake strani, ki piše. Samo življenje, ki se zaveda tega trenutka, je dopolnjeno in trenutek naredi za večnega.

Smrt nas spominja, kako je nemogoče vse biti, razumeti in dojeti, in to je klofuta naši utvari vsemogočnosti. Uči nas vstopati v odnos s skrivnostjo. Uči nas, da je od vedno in vedno nekdo, ki nas podpira. Pred in po koncu.Obstajajo tri smrti, ki s tem, da nas izpraznijo, napolnijo naše življenje: Smrt vsakega trenutka, smrt ega in smrt sveta, ki daje prostor novemu svetu. Če smrt nima zadnje besede, je to zato, ker smo se v življenju naučili umirati za drugega.« (Papež Frančišek v video sporočilu, udeležencem mednarodnega srečanja mladih, v mehiški prestolnici Ciudád de México; Vatikan, 2.11.2019)

 

 

Papež Frančišek: Kdor pozabi smrt, je že začel umirati

Papež animatorjem Prenove v Duhu: Bodite priče evangelija ljubezni