Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Kristus Kralj

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 38 min 10 sec od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezusa križajo

Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celo voditelji so se norčevali iz njega in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: »Ta je judovski kralj.«

Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal: »Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.« In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Lk 23, 35-43)

 

 

Kristus Kralj

 

Kako grozljiv prizor: Jezus v strašnih mukah na križu, v smrtnem boju, zraven pa ljudstvo, ki si ga ogleduje in se iz njega norčuje. Pod križem se zabavajo tudi narodni voditelji kot bi sedeli v gostilni, popivali in se norčevali iz vsega lepega. Bog visi na križu, oni pa se mu posmehujejo, ker so končno dokazali, da ni Božji sin, da ni Maziljenec. Popolnoma zapuščen in sam celo na križu. Le desni razbojnik pokaže vero vanj in ga prosi za življenje.

 

Čemu se Bog spusti tako nizko? Čemu tako strašen prizor? Mogoče prav zato, da bi dokazal, da je resnično kralj. Kako? To je vendar norost! Kralj nemočen visi na križu? Ne, prav nasprotno: na križu Jezus pokaže, da Njegovo kraljestvo ni od tega sveta in da mu pravzaprav svet ničesar ne more vzeti. To je kralj, ki nas je prejšnji teden v evangeliju vabil k stanovitnosti, da bi si z njo pridobili življenje. On sam je kralj te stanovitnosti, je kralj tega življenja, ki mu ga nihče ne more vzeti. In s tem dokazuje svojo popolno oblast. Če na videz ni nič, prav nič v njegovih rokah, je res ravno nasprotno: Vse nosi v svojih rokah: Življenje in smrt! Življenje je v stanovitnosti, smrt je v prilagajanju temu svetu. On vztraja. Še enkrat se spomnimo v čem!

 

Na križu ostaja pozoren do bližnjega. Če se ne zmeni za norčevanje, pa ne presliši iskrene prošnje desnega razbojnika in mu obljubi raj. Pod križem je pozoren, čeprav v zadnjih zdihljajih, na Janeza in Marijo. »Glej tvoja mati«, reče Janezu, in materi: »Glej tvoj sin.« Kako čudovito vztrajanje v ljubezni. Jezus tudi na križu živi za druge in za druge umira! Kako čudovita stanovitnost v ljubezni. Jezus je kralj ljubezni!

Tudi ko vse divja proti njemu, ko je žrtev človeškega sovraštva, prav z ljubeznijo dokazuje, da je kralj. Kralj ljubezni je, ker mu prav ljubezni nihče ne more vzeti. Nihče ne more ubiti v njem tega dostojanstva, te oblasti. On ljubi, tega mu ne bo nihče vzel. Kralj ljubezni je!

 

»V tvoje roke izročam svojo dušo,« reče na križu svojemu Očetu. Kako čudovit pogled na samega sebe. Jezus ve, kaj je bistveno. To je edino, kar ostane, le njegova duša. Vse je dal od sebe, nič ni ostalo. Pri tem ni nobene zagrenjenosti. Ohranja svoje dostojanstvo, ki mu ga je podaril Oče. In Očetu ga zopet vrača. V celoti je bil Njegov ljubljeni sin. Njegova stanovitnost je bila stanovitnost v ljubezni in spoštovanju samega sebe kot Božjega sina. Je kralj človeškega dostojanstva!

Kako se množica trudi, da bi ga ponižala, da bi dokazala, da je prevarant, lažnivec, pokvarjenec in še in še. A Jezus prav z mirnim prenašanjem te krivice pokaže, kdo ima oblast nad človeškim dostojanstvom. Samo Bog! Nihče mu tega ne more vzeti. Kralj človeškega dostojanstva je!

 

In čisto na koncu izreče: »Dopolnjeno je!« Jezus je vztrajal do konca. Stanoviten je bil do konca v nalogi, ki mu jo je zaupal Oče. Vedno je skušal izpolniti Očetovo volje. V smrtnem boju je rekel: »Če je mogoče naj gre ta kelih mimo mene, vendar tvoja, ne moja, volja naj se zgodi«. Stanoviten v prizadevanju, da izpolni Očetovo voljo.

Množica z voditelji na čelu je vzela pravico v svoje roke. Naredila je načrt in pokončala Jezusa, ki govori o Božjem načrtu, o Božji volji. In res, zdi se, da je Božji načrt uničen. A resnica je čisto drugačna. Prav na križu Bog kaže na to, da se lahko zgodi kar koli, da lahko človek počne karkoli hoče, On bo svoj načrt izpeljal do konca. Še več, uporabil bo človeško bedo, da bo izpolnil svojo obljubo, ki jo je izrekel: Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi! On je kralj načrta življenja!

 

Pred nami je kralj, ki nas vabi v svoje kraljestvo. Vabi nas, da vztrajamo v ljubezni, ki je nobeno sovraštvo ne more uničiti, da verjamemo v dostojanstvo Božjega otroka, ker ga nihče ne more vzeti in naj se ne bojimo, kajti Bog bo izpolnil svoje obljube, če bomo le vztrajali z njim do konca.

Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 1 day od tega
Pridružen: 18.08.2013

Današnji evangelij me res nagovarja. Namreč, tako težko mi je iti iz sebe. Vrtim in vrtim se sama v sebi, v svojih težavah, na svojem križu, ki bi se ga najraje otresla in seveda zaradi vsega še bolj trpim.

 

Saj so trenutki, ko se prepustim in takrat se stvari vedno postavijo na pravo mesto. V trpljenju je odrešenje. Teh trenutkov je pa tako zelo malo. Prej in potem pustim hudiču, da me trže ...

 

O, Bog, daj nam moč, da bi se ti zmogli prepuščati, ti zaupati tudi takrat, ko smo čisto sami na svojem križu, s kupom skušnjav. Daj nam moč, da bi se zmogli vztrajno pobirati, pa če bo to neštetokrat v enem samem dnevu. Naj res vztrajamo s tabo do konca!

Urška Smerkolj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 weeks 3 days od tega
Pridružen: 30.01.2011

Js se podobno počutim, kot pravi Urška. Tako hitro se zavrtim okoli sebe, čeprav sem se lahko že prepričala o tem, kako rata bolj polno, kadar uspeš prebiti svoj mali krogec in se postavit v širšo sliko, kjer so ob tebi tudi bližnji, nad tabo pa Bog. Šele v tem pogledu laho pride do izraza moje dostojanstvo.

Sicer me pa kar malo jezi, da moramo na slovesni praznik Kristusa Kralja spet gledati na križ. Lahko bi izbrali marsikak drug evangelij, npr. o kakem Jezusovem čudežu, ali recimo slovesnem prihodu v Jeruzalem, ali njegovem vstajenju. A njegov prestol je križ. Če se ustavim, še vedno ne razumem, zakaj ravno križ. Zastopim, da je križ del življenja. Ne moremo se mu izogniti. Veren, neveren, bogat, reven..., v vseh okoliščinah te čaka. Pa če ti je še tako lepo postlano, se boš moral prej ali slej srečat s tem, da ne bo vedno vse po tvoje in potem se boš moral odločit, al boš to nosil, iskal v tem tudi smisel in veselje, al pa bo sama krivica. Al boš na vsak način tiščal v svoj načrt, al boš zmogel spustiti Boga zraven in iskati njegovo voljo. To nekako še uspem razumeti in mi je tudi lepo, osvobajajoče - ker nismo sužnji okoliščin, ampak lahko zmeraj ohranimo svoje dostojanstvo, vedno ostanemo Božji otroci.

Ampak zakaj je križ središče? Zakaj je prestol Kristusa Kralja križ? Če se ustavim, je zame trpljenje še vedno nekaj, kar se tu in tam dodakne mojega življenja - bolj kot ena napaka v sistemu, ki jo je treba čimprej razrešit. Zaradi Petra in skupnosti mi je sicer jasno, da ne bom ničesar rešla s skrivanjem, niti s krivico, niti z obupovanjem, ampak drugače - tako da skušam razumeti, kaj je v ozadju, skušam it globlje, skušam spreminjat svoje predstave in se spraševat kaj Bog hoče. Ampak drža pa ostane ista... Uporabljam nove metode, da bi trpljenje omilila in ga razrešila. Je to narobe? Zakaj potem Kralj na križu? Tu sem ostala ...

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 38 min 10 sec od tega
Pridružen: 10.01.2011

Če je to vprašanje: Zakaj potem Kralj na križu? je zame odgovor: Zato ker je bistvo Njegovega kraljestva najbolj zgoščeno na tem prestolu. Na prestolu kraljev se sveti zlato - bogastvo, krona - pomembnost, žezlo - oblast. Na križu zasije drugačna slava: da te pribijejo na sramotni steber - ponižnost, da umiraš za druge - darovanjska ljubezen, da se odpoveš svoji volji - zaupanje v Božji načrt.

Vsak ima svoj prestol, na katerem zasije vsa slava tistega kraljestva. Ni mogoče pomešati dveh kraljestev, mar ne? Tudi ni mogoče zaživeti drugega, na prvem prestolu. To je logično. Zakaj, pa drugega ni mogoče zaživeti na lažji oz. na človeku bolj prijazen način, pa mora verjetno vsak poizvedeti pri Njem, ki nas v okviru načrta privija na svoj prestol.

Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 1 day od tega
Pridružen: 18.08.2013

 In potem vedno znova pridem do vprašanja: Ali moram res predati vse, iti na križ za Njim, mu prepustiti, da vodi moje življenje? Je res bistvo, da izgubim vse vrvice, ki me še "držijo" v tem znanem in "varnem" prostoru? Kako naj zaupam, da bom potem, ko mu predam zadnjo vrvico, res prišla v Njegovo kraljestvo in dobila vse in še več, za kar ga bom prosila? To je zame isto, kot bi se pognala v neko brezno, za katerega vsi v neki veri pravijo, da me na koncu čaka blazina, ki je še nikoli ni nihče zares videl. :)

Kako je to sploh možno naredit?

 

Jaz bi še malo sedela na obeh prestolih. Tako...iz čistega zavarovanja ;). No, to ni mogoče, a kljub vsemu to vsak dan delam. Resno se sprašujem, če je na svetu sploh kdo, ki se v vsakem trenutku življenja popolnoma prepusti Bogu, brez dvomov, zavarovanj, pripetosti na "oprijemljive" stvari ...