Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Jezus je Luč, ki nas rešuje teme

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 12 hours 1 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Kjer je Jezus, tam so ponižnost, blagost in ljubezen… Krščanska identiteta je identiteta luči in ne teme…Ta luč v svetu ni bila dobro sprejeta. A Jezus je prišel ravno zato, da bi nas rešil greha, njegova luč nas rešuje teme… Je nekaj drugega kot luč sveta. Luč, ki nam jo ponuja svet, je umetna luč. Morda močna, močna kot ognjemet, kot 'fleš' pri fotografiranju, a močnejša je Jezusova luč. Jezusova luč je blaga luč, je mirna luč, je luč miru, je kot luč v božični noči, brez prevzetnosti.

 

To je luč, ki nam ponuja in daje mir. Jezusova luč ne dela spektakla, ampak je luč, ki se poraja v srcu. Res pa je, da se hudič velikokrat preobleče v angela luči, všeč mu je namreč posnemati Jezusa in se delati dobrega; govori nam mirno, kot je govoril Jezusu v puščavi. Zato moramo prositi Gospoda modrosti razločevanja, da bi prepoznali, kdaj je Jezus tisti, ki nam daje luč, in kdaj je to hudič, preoblečen v angela luči: Mnogi verjamejo, da živijo v luči, a so v temi in se tega ne zavedajo. Kakšna je luč, ki nam jo daje Jezus? Jezusovo luč lahko prepoznamo, kajti to je luč, ki je ponižna, ni luč, ki se vsiljuje, ampak je ponižna. Je blaga luč, z močjo blagosti. Je luč, ki govori srcu, in je tudi luč, ki ti ponuja križ. Če smo v svoji notranji luči blagi ljudje, slišimo Jezusov glas v srcu in brez strahu gledamo križ: to je Jezusova luč.

 

Nasprotno pa, če nas luč dela ošabne in zaradi nje gledamo z viška na druge, jih preziramo, nas vodi v napuh, potem to ni Jezusova luč: je luč hudiča, ki se je preoblekel v Jezusa, v angela luči. Način, kako razlikovati med pravo in lažno lučjo, je tole: Vedno kjer je Jezus, tam so ponižnost, blagost, ljubezen in križ. Nikoli ne bomo našli Jezusa, ki ne bi bil ponižen, blag, ki bi bil brez ljubezni in brez križa. Moramo torej hoditi za njim, brez strahu; slediti luč, kajti Jezusova luč je lepa in zelo dobro dene. Jezus, kot beremo v današnjem evangeliju, izžene hudiča, in ljudje so prestrašeni pred to besedo, ki lahko prežene nečiste duhove. Jezus ne potrebuje vojske, da bi pregnal demone, ne potrebuje ošabnosti, ne potrebuje moči, napuha. Kakšna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in odhajajo? To je ponižna, blaga beseda, z veliko ljubezni. Je beseda, ki nas spremlja v trenutkih križa. Prosimo Gospoda, da nam danes podari milost svoje luči in nas nauči razločevati, kdaj je luč njegova in kdaj je umetna luč, ki jo ustvari sovražnik, da bi nas prevaral.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.9.2013)

 

 

  

Papež Frančišek med jutranjo mašo: Kjer je Jezus, tam so ponižnost, blagost in ljubezen

 

 

 

 

 

»Kjer je Bog, tam ni sovraštva, zavisti, ljubosumja in niti ni tistih govoric, ki ubijejo brate... Nazarečani Jezusa občudujejo, toda hkrati od njega pričakujejo nekaj osupljivega. Hoteli so videti čudež, spektakel. Le tako bi potem tudi verjeli vanj. Jezus jim je zato rekel, da nimajo vere. Njegovi rojaki so se nad tem tako zelo razjezili, da so ga hoteli ubiti. Kako zelo se je stvar spremenila: Začeli so z lepoto, z občudovanjem, končali pa so z zločinom, ko so hoteli ubiti Jezusa. Vse to zaradi zavisti, ljubosumja in vseh podobnih stvari. To ni nekaj, kar se je zgodilo pred dva tisoč leti. To se dogaja vsak dan v naših srcih, v naših skupnostih. To se zgodi, kadar se v skupnosti lepo govori o nekom, ki je ravnokar prispel. Lepe stvari o njem se govori prvi in drugi dan, a prav dolgo ne. Že tretji dan se začne opravljati. Toda tisti, ki v skupnostih opravljajo brate, druge člane skupnosti, v resnici hočejo ubiti… V Prvem Janezovem pismu je zapisano: 'Vsak, kdor sovraži svojega brata, je ubijalec.' Na opravljanje in govorice smo navajeni. Pa vendar naše skupnosti in naše družine pogosto postanejo pekel, ko jih vodi ta zločin 'uboja brata in sestre z jezikom'.

 

Skupnost ali družina sta uničeni zaradi te zavisti, ki zaseje hudiča v srce in povzroči, da nekdo začne slabo govoriti o drugem. V teh dneh pogosto govorimo o miru. Vidimo namreč žrtve orožja. Toda potrebno je misliti tudi na orožje, ki ga uporabljamo sami v vsakdanjem življenju: jezik, govorice, opravljanje… Da bi bil mir v skupnosti, v družini, v državi, na svetu, bi morali začeti tako, da smo z Gospodom. Kjer je On, je tudi bratstvo. Prosimo Gospoda, da ne bi nikoli ubili bližnjega s svojim jezikom, in da bi bili z Gospodom tako, kot bomo nekoč mi vsi v nebesih.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 2.9.2013)

 

 

 

 

Papež Frančišek ponovno daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte: Da ne bi nikoli ubili bližnjega s svojim jezikom!