Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

p06 Darovati ali grabiti zase

4 risposte [Ultimo messaggio]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 17 hours 39 min ago
Iscritto: 10.01.2011

TRPLJENJE, SMRT IN VSTAJENJE

 

Zarota proti Jezusu

1 Bilo je dva dni pred pasho in praznikom nekvašenega kruha. Véliki duhovniki in pismouki so iskali način, kako bi ga z zvijačo prijeli in usmrtili. 2 Govorili pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nemira med ljudstvom.«

Žena v Betaniji mazili Jezusa

3 Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedèl pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. 4 Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja? 5 Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarijev in denar dali ubogim!« In jezili so se nanjo. 6 Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. 7 Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno. 8 Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb. 9 Resnično, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«

Juda se dogovori, da bo Jezusa izdal

10 Tedaj je Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izročil. 11 Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denar. Iskal je torej način, kako bi jim ga ob priložnosti izročil.

Pashalna večerja z učenci

12 Prvi dan nekvašenega kruha, ko so žrtvovali pashalno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« 13 Tedaj je poslal dva izmed učencev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel moški, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim 14 in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj pravi: Kje je moj prostor, kjer bi jedel pashalno jagnje s svojimi učenci?‹15 In pokazal vama bo v nadstropju veliko jedilnico, pripravljeno in urejeno; tam nam pripravita.« 16 Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila pashalno jagnje. 17 Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi. 18 In ko so sedeli pri mizi in jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me bo izdal.« 19 Prevzela jih je žalost in drug za drugim so mu govorili: »Saj nisem jaz?« 20 On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih je, tisti, ki z menoj pomaka v skledo.21 Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem se izroča Sin človekov. Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.«

Postavitev Gospodove večerje

22 Medtem ko so jedli, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« 23 Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. 24 In rekel jim je: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge. 25 Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.« 26 In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.

Jezus napove, da ga bo Peter zatajil

27 Jezus jim je rekel: »Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je:

Udaril bom pastirja

in ovce se bodo razkropile.

28 Toda ko bom obujen, pojdem pred vami v Galilejo.« 29 Peter pa mu je dejal: »Tudi če se bodo vsi pohujšali, jaz se ne bom.« 30 Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: Nocoj, to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« 31 On pa je še bolj vneto govoril: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil.« Tako so govorili tudi vsi drugi.

Jezus na vrtu Getsemani

32 Prišli so na kraj z imenom Getsemani, in Jezus je rekel svojim učencem: »Sedíte tukaj, dokler bom molil!« 33 S seboj je vzel Petra, Jakoba in Janeza. Osupnil je od groze in začel trepetati. 34 Rekel jim je: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!« 35 In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. 36 Govoril je: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!« 37 Nato je šel in ugotovil, da spijo. Petru je rekel: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden? 38 Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.«39 Spet je odšel in molil z istimi besedami. 40 In ko se je vrnil, je spet odkril, da spijo. Njihove oči so bile težke in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. 41 Prišel je tretjič in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Dovolj je! Ura je prišla. Zdaj je Sin človekov izročen v roke grešnikov. 42 Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izročil, se je približal.«

Jezusa primejo

43 In takoj, ko je še govoril, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim množica ljudi z meči in koli. Poslali so jih véliki duhovniki, pismouki in starešine. 44 Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Kogar bom poljubil, tisti je. Primite ga in ga varno odpeljite.« 45 Ko je prišel, je takoj stopil k njemu, rekel: »Rabi!« in ga poljubil. 46 Oni pa so iztegnili roke po njem in ga prijeli. 47 Eden izmed tistih, ki so stali zraven, je izdrl meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. 48 Tedaj jim je Jezus dejal: »Kakor nad razbojnika 

ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. 49 Dan na dan sem učil pri vas v templju in me niste prijeli. Toda naj se izpolnijo Pisma.« 50 In vsi so ga zapustili in zbežali, 51 neki mladenič pa je šel za njim. Ogrnjen je bil le z lanenim oblačilom. Zgrabili so ga, 52 on pa je oblačilo pustil in gol pobegnil.

Jezus pred vélikim zborom

53 Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku. Tam so se zbrali vsi véliki duhovniki, starešine in pismouki. 54 Peter pa je šel od daleč za njim noter do palače vélikega duhovnika. Sedèl je s služabniki vélikega duhovnika in se grel pri ognju. 55 Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje proti Jezusu, da bi ga usmrtili, vendar ga niso mogli najti. 56 Veliko jih je sicer proti njemu po krivem pričalo, toda njihova pričevanja se niso ujemala. 57 Nato jih je nekaj nastopilo in takole lažnivo pričalo zoper njega: 58 »Mi smo ga slišali, ko je rekel: ›Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh sezidal drugega, ki ne bo narejen z rokami.‹«59 A tudi tako se njihovo pričevanje ni ujemalo. 60 Tedaj je véliki duhovnik stopil v sredo in rekel Jezusu: »Nič ne odgovoriš? Kaj je to, kar tile pričajo proti tebi?« 61 On pa je molčal in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je znova vprašal: »Si ti Mesija, Sin Slavljenega?« 62 Jezus mu je odvrnil: »Jaz sem. In videli boste Sina človekovega

sedeti na desnici Moči in priti z oblaki neba

63 Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Kaj potrebujemo še prič? 64 Slišali ste bogokletje. Kaj se vam zdi?« In ti so ga vsi obsodili, da zasluži smrt. 65 Nekateri so začeli pljuvati vanj, mu zakrivati obraz, ga tolči s pestmi in govoriti: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga udarjali.

Peter zataji Jezusa

66 Ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla ena izmed dekel vélikega duhovnika. 67 Ko je videla Petra, da se greje, si ga je ogledala in rekla: »Tudi ti si bil s tem Nazarečanom, Jezusom.« 68 On pa je tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« Nato je odšel ven proti preddverju in petelin je zapel. 69 Ko ga je dekla videla, je spet začela govoriti okoli stoječim: »Ta je izmed njih.« 70 On pa je spet tajil. Kmalu nato so ti, ki so stali zraven, Petru spet rekli: »Res si izmed njih, saj si vendar Galilejec.« 71 On pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« 72 In takoj je petelin drugič zapel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« In zlomil se je ter jokal.

Jezus pred Pilatom

1 Takoj zjutraj so véliki duhovniki sklicali posvet s starešinami in pismouki, torej ves véliki zbor. Nato so Jezusa zvezali, ga odpeljali in izročili Pilatu. 2 Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Odgovoril mu je: »Ti praviš.« 3 Véliki duhovniki so ga obtoževali veliko reči. 4 Pilat ga je znova vprašal: »Nič ne odgovarjaš? Poglej, koliko reči te obtožujejo.« 5 Jezus pa ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.

Jezusa obsodijo na smrt

6 Ob prazniku pa jim je navadno izpustil enega jetnika, za katerega so prosili. 7 S tistimi, ki so ob uporu zagrešili umor, je bil zaprt tudi nekdo, ki mu je bilo ime Baraba. 8 Množica je tedaj prišla gor in začela prositi za tisto, kar jim je po navadi storil. 9 Pilat jim je odgovoril: »Hočete, da vam izpustim judovskega kralja?« 10 Vedel je namreč, da so ga véliki duhovniki izdali iz zavisti. 11 Véliki duhovniki pa so nahujskali množico, naj jim rajši izpusti Baraba. 12 Pilat jim je znova odgovoril: »Kaj torej hočete, da storim z njim, ki ga imenujete judovski kralj?« 

13 In oni so spet zavpili: »Križaj ga!« 14 Pilat jim je rekel: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj zavpili: »Križaj ga!« 15 Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izročil, da bi bil križan.

Vojaki se norčujejo iz Jezusa

16 Vojaki so ga odpeljali na dvorišče palače, to je sodne hiše, in sklicali vso četo. 17 Ogrnili so ga v škrlat, spletli krono iz trnja in mu jo nadeli. 18 Začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!« 19 Tolkli so ga po glavi s trstom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu priklanjali do tal. 20 Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila. In peljali so ga ven, da bi ga križali.

Jezusa križajo

21 Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. 22 Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. 23 Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. 24 In križali so ga in si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali zanje, kaj naj bi kdo vzel. 25 Bilà je tretja ura, ko so ga križali. 26 Napis o njegovi krivdi se je glasil: »Judovski kralj.« 27 In z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici. 29 Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: »No, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, 30 stopi s križa in se tako reši.« 31 Podobno so ga med seboj zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in so govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti. 32 Mesija, Izraelov kralj, naj zdaj stopi s križa, da bomo videli in verovali.« Tudi ona dva, ki sta bila križana z njim, sta ga sramotila.

Jezusova smrt

33 Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. 34 Ob deveti uri pa je Jezus zavpil z močnim glasom: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?« kar v prevodu pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«35 Ko so nekateri, ki so stali zraven, to slišali, so govorili: »Glejte, Elija kliče!« 36 Nekdo je pritekel in napojil gobo s kisom, jo nataknil na trst in mu ponujal piti z besedami: »Pustite, poglejmo, ali bo prišel Elija in ga snel.« 37 Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil. 38 In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. 39 Ko je stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.« 40 Bilo je tudi nekaj žená, ki so gledale od daleč; med njimi Marija Magdalena, Marija, mati Jakoba mlajšega in Jozéja, ter Salóma, 41 ki so hodile za njim, ko je bil v Galileji, in mu stregle, in še veliko drugih, ki so prišle z njim v Jeruzalem.

Jezusov pogreb

42 Že se je zvečerilo. Ker je bil dan pripravljanja, to je dan pred soboto, 43 je Jožef iz Arimateje, ugleden član vélikega zbora, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo, pogumno stopil k Pilatu in prosil za Jezusovo telo.44 Pilat se je začudil, da je že mrtev. Poklical je k sebi stotnika in ga vprašal, ali je že dolgo, odkar je umrl. 45 Ko je to od stotnika izvedel, je truplo podaril Jožefu. 46 In Jožef je kupil kos platna, Jezusa snel, zavil v platno in ga položil v grob, ki je bil vsekan v skalo. Nato je zavalil kamen k vhodu v grob. 47 Marija Magdalena in Marija, Jozéjeva mati, pa sta opazovali, kam ga je položil.

 




Darovati ali grabiti zase

Cvetna nedelja nas vabi, da vstopimo v skrivnost velikega tedna. Sam začetek Markovega poročila o Jezusovem trpljenju nam ponuja zanimiv uvod. Najprej govori o Jezusovem obisku v hiši Simona Gobavca, kjer je neka žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde z oljem mazilila Jezusa. Temu sledi kratko poročilo o tem, da je Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izročil. Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denar. 

Pred nami se zariše dvojica žena z oljem in Juda z denarjem. Žena podarja Jezusu najdražje, podobna je ubogi vdovi, ki je dala v tempeljsko zakladnico vse, kar je imela. Judu pa je najdražje bogastvo, hoče denar in je zanj pripravljen izdati prijatelja. To je spopad velikega tedna: podarjati drugim ali grabiti zase.

Podobno dvojico lahko vidimo v Petru in Jezusu. Peter ni pripravljen priznati, da je Jezusov prijatelj. Zataji svoje ime, da bi se rešil trpljenja. Na drugi strani pa je Jezus pripravljen izgubiti svoje dobro ime, zato da bi nas rešil. On, kot Božji sin, umira na križu kot razbojnik.

Hkrati poročilo o Jezusovem trpljenju pripoveduje o nekem mladeniču, ki je bil šel za Jezusom in je bil ogrnjen le z lanenim oblačilom. Ko so ga hoteli zgrabiti, je oblačilo pustil in gol pobegnil. Jezus pa ni pobegnil, ampak je celo dopustil, da so ga golega zasramovali. Rešiti glavo, je bil cilj tistega učenca, rešiti človeštvo, pa Jezusov cilj.

Tako je tudi žalostno slišati, kako je moral tisti, ki je prostovoljno vzel nase križ zaradi nas, sprejeti pomoč Simona iz Cirene. Ta je križ sprejel pod prisilo, Jezus prostovoljno.

V velikem tridnevju smo torej povabljeni, da se vprašamo, kako se v nas bije spopad med logiko darovanja in logiko sebičnosti. Živimo zase ali za druge, v umiranju ali v iskanju mirnega in lagodnega življenja. V ključnih trenutkih ta spopad terja življenja. Ali se tega zavedamo? Ali se zavedamo, da z mlačnostjo stopamo na stran tistih, ki zahtevajo nedolžno kri? Resnica osvobaja, laž terja nedolžne žrtve!

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 weeks 2 days ago
Iscritto: 10.01.2012

"V velikem tridnevju smo torej povabljeni, da se vprašamo, kako se v nas bije spopad med logiko darovanja in logiko sebičnosti. "

Ob branju pridige in premišljevanju, kaj se mi v življenju dogaja spoznavam, kako lahko se je na hitro opravičiti in najti področja, kjer velikodušno darujem. A če sem iskrena do sebe, so to vedno področja, kjer imam nečesa v izobilju ali pa na to nisem navezana in je darovanje zgolj gesta, ki se za kristjana spodobi. Koliko težje pa pregujem sebičnost v stvareh, ki so mi resnično pomembne in sem nanje navezana. Ravno tu me kliče Gospod da mu zaupam, sprejmem bolečino darovanja in hodim za njim. Spet bi poskušala sama, a ne gre, upira se mi. Postaja mi jasno, da resnični križ odpovedi ni tisti, s katerim bom ponosno mahala in se z njim postavljala. Križ, ki je vreden Gopspodovega trpljenja je mogoče nositi le z njim, na kolenih v iskreni prošnji da mi On pomaga, ker sama ne zmorem. 

Martina
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 25 weeks 4 days ago
Iscritto: 08.03.2011

Te dni razmišljam o dobrih delih, kaj sploh to dejansko so in kaj na tem področju naredim.  Simon iz Cirene, je naredil dobro delo pod prisilo, ko je Jezusu pomagal nesti križ. Žena z oljem tega ne naredi pod prisilo. Kaj pa jaz? Kolikokrat resnično naredim dobro delo brez prisile, ali zato ker to moram narediti, ker se to spodobi, ker je tako prav? Ali sem zaradi tega potem bolj vesela? Bolj kot razmišljam, bolj ugotavljam, da to počnem samo navzven,  zaradi lepšega.

Saj ne rečem, pridejo tudi redki trenutki, ko nekomu iskreno pomagam a se tega zavedam šele potem, ko to dejanje že izvršujem. To pride spontano, nenačrtovano in takrat zavlada v meni skromno, pristno veselje in žar v očeh. To pa je ta pravo!

Gospod, pomagaj moji dobrodelnosti, da bo čimbolj podobna tvojemu darovanju

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 weeks 4 days ago
Iscritto: 07.12.2016

Mene v tem razmišljanju nagovarja, da vse kar storimo in se trudimo je del Jezusove poti, po katrei hodimo. Večkrat pa imamo v mislih da bomo z delom postali pomembni n s tem iščemo pozornost. V kolikor vzamemo delo in stvari, ki jih opravljamo v namen, da služimo Jezusu, bomo lažje v delo vključili tudi druge ljudi. V primeru, da nam delo nam je delo pomembno le za dokazovanje, pa se s prijatelji težko srečamo. 
Včasih sem dosti imel težave s tem, da bi rad bil pri določenih stvarem pomemben, sedaj se pa trudim, da smo lahko skupaj, delamo in smo skupaj močnejši in hodimo po jezusvih poteh. Priznam pa, da moram to imeti vedno v glavi in v zavesti, če ne me lahko logika spet obrne v napačno smer.

 Gorazd Lapanja 

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 50 min ago
Iscritto: 13.01.2011

»Spopad med logiko darovanja in logiko sebičnosti…

Resnica osvobaja, laž terja nedolžne žrtve!«

Resnica se daruje, laž grabi zase.

Resnica molči, laž kriči in ker je v strahu, da vseeno ne bo prepričljiva, potrebuje še več lažnivih prič.

Kdor se zares daruje, ne laže, je pa skoraj vedno žrtev laži.

Hvala, Peter, za tako močno pridigo! Prosim Gospoda za tisto Vincencijevo veselje, kot je sam rekel: »Čutim neko posebno zadovoljstvo, da povem stvari preprosto tako, kot so.«