Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

21. Vrata nebeška

Nessuna risposta
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 6 days ago
Iscritto: 17.03.2010

Morda nas ob vzkliku »Vrata nebeška« misel zanese k nekim drugim vratom, ki so omenjena v Svetem pismu. Spomnimo se Jezusove obljube apostolu Petru, ko pravi: ›Ti si Peter (skala) in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih‹« (Mt 16,18-19). Mar ni nekoliko čudna besedna zveza: vrata podzemlja ne bodo premagala Cerkve. Saj se vrata nikoli ne bojujejo. Z vrati tudi ne napadamo. Lahko v jezi loputamo z njimi, ampak napasti in osvojiti drugega z vrati, pa naj bodo takšna ali drugačna, vendarle ne moremo. Kaj hoče povedati Jezus Petru, ko govori o vratih podzemlja? Vrata so bila včasih simbol moči. Mestna vrata so bila mogočna, težka, okovana, trdno zapahnjena. Po mogočnosti vrat se je pravzaprav lahko cenilo mesto, njegovo bogastvo in njegova moč. Torej Jezus Petra hrabri, naj se ne plaši mogočnega videza podzemlja in njegove moči. Njegova moč, ki se kaže v mogočnosti njegovih vrat, ne bo nikoli premagala Cerkve.

 

Kako nazorna je primerjava teh dveh vrat: nebeška in peklenska, kot poje pesem v čast apostolu Petru. Peklenska vrata razkazujejo svojo moč, Vrata nebeška pa je krhko judovsko dekle. Pa vendar ji nobena sila nič ne more. Kako drugačna je Božja logika. Najdragocenejše stvari postavlja v najpreprostejše in najbolj krhko človeško varstvo. Marija je krhka posoda duhovna, nežna hiša zlata, preprosta skrinja zaveze in prosojna vrata nebeška. Ko zremo v nebesa, vrat sploh ne opazimo. V njih že vidimo poveličanega Sina in njegovo mater Marijo, občestvo svetih v krogu lepote Boga Očeta in Svetega Duha. Vrata? Vrata nebeška so zato, da vstopamo skozi, da lahko pristopimo. Nebesa za obrambo ne potrebujejo vrat, nebeška vrata le vabijo človeka, naj se približa Božji skrivnosti in vstopi vanjo. To je Marija! Vsa prosojna je za Jezusa. Nikoli ga ne zastira, nikoli. Vedno s svojo lepoto le vabi v njegovo bližino, vabi, da mu sledimo, da stopimo v to popolnoma drugačno logiko. Kjer Oče blagruje uboge v duhu, žalostne, krotke, lačne in žejne pravice, usmiljene, čiste v srcu, preganjane in tiste, ki delajo za mir.

 

Ko Marijo opevamo s prispodobo nebeških vrat, govorimo najbolj o njeni prosojnosti za Boga ter o lepoti njenega življenja, ob katerem se lahko navdušujemo za hojo za njenim Sinom. Marija nas vabi k svojemu Sinu, je vrata do Njega in vrata do nebes. Zato še kako drži pregovor: Po Mariji k Jezusu.

 

Kaj pa se danes skriva za našimi vrati? Nikoli človek še ni imel toliko ključev in vrat, kot jih ima danes. Komaj še poznamo vsa gesla, da bi odprli vsa vrata naših takšnih in drugačnih računov, takega ali drugačnega premoženja. Je za množico skrivnih gesel in skrbno zaprtih vrat mogoče najti Odrešenika? Ali se ne zapiramo vse bolj za zidove lastne moči in z vsemi mogočimi zavarovalnicami varujemo svojo nemoč? Mar ne bi bilo bolje pogledati v svet Marijine lepote, ki ne potrebuje tisoč in ene zaščite. Ker ji je Bog vse, ker je Bog njena moč, nihče ne more premagati nje same. Ona odseva Božjo veličino, ker se popolnoma zaupa njemu. Tudi Marijin čas je poznal mogočna in na svoj način utrjena vrata, ona pa je izbrala Njega, ob katerem je bila vedno varna. Sledimo ji, stopimo skozi nebeška vrata, v svet Marijine lepote in lepote njenega Sina.

 

Marija, Vrata nebeška, prosi za nas!