Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

14. Devica verna

Nessuna risposta
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 6 days ago
Iscritto: 17.03.2010

Današnji vzklik »Devica verna« verjetno ne želi poudariti nasprotja od pridevnika: verna tj. neverna. Da je verna, nam je logično. No, to bi po tolikih vzklikih lahko pripisali sebi. Če bi sicer želeli slišati včerajšnji vzklik zase: verniki mogočni, pa nas je že želje sram, kje smo šele z resnično vsebino, tokrat lahko rečemo z veseljem: bratje in sestre verni. To pa ni nič posebnega. Seveda smo verni, je tu mogoče kaj opevati? Zdi se, kot da pod tem vzklikom razumemo le nasprotje od pridevnika veren tj. neveren. Toda mar želi vzklik »Devica verna« povedati samo to? Mar ni to tako vsakdanje, kot bi lahko vzkliknili »Devica živa«. Nekaj večjega se mora skrivati za tem izrazom.

 

Poglejmo najprej, kaj nam običajno pomeni verovati. Kdo je vernik? Tisti, ki hodi ob nedeljah k sveti maši, ki prejema zakramente in moli. To je običajen odgovor, če vprašate otroke, kaj pomeni verovati. Pa je to tisto, kar želimo z današnjim vzklikom slaviti pri Mariji?

 

Mariji vsekakor lahko pripišemo vse tisto, kar radi naštejemo v odgovor na vprašanje, kaj pomeni verovati. Marijo najdemo v templju, kamor gre za praznik molit, kjer daruje Jezusa, kakor zahteva Postava. Najdemo jo v molitvi z apostoli. Nedvomno lahko rečemo, Marija je verno judovsko dekle, verna žena in mati. A vzklik Devica verna si je prislužila z vero, ki ni le navada, tradicija, običaj.

 

Prva je uporabila ta vzklik teta Elizabeta. Ta je prva razumela veličino Marijine vere, ko je rekla: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« Čeprav so vsi običajni izrazi naše vere lepi, pa so prazni brez notranjega odnosa z Bogom. In prav v tem je veličina Marije. Najprej je verovala kot dekle. Verovala je v iskanju osebnega odnosa z Bogom. Ni hotela živeti iz dneva v dan, brez razmišljanja, kaj od nje pričakuje Bog. Nemogoče je, da bi zmogla sprejeti angelovo povabilo, če bi njeno življenje v celoti ne bilo naravnano na Boga. V stalnem spraševanju, kaj od nje Bog pričakuje in v prizadevanju, da to tudi izpolni, je potekala njena mladostna vera.

 

Marija je bila tudi žena verna. Vera se ji je kazala v sprejemanju Božjih načrtov. Po njeno bi bilo vse drugače, od poroke, spočetja, do odnosa z Jožefom. A kot verna žena išče Božjo voljo in si jo prizadeva izpolniti. Jožef ji je v tem enak. Tudi njemu pripada ta čudoviti vzklik.

 

Marija je tudi mati verna. Mati, ki se neprestano sprašuje, kam Bog kliče njenega otroka in kako naj mu v izpolnitvi njegovega poslanstva stoji ob strani. Vzgaja ga v popolnem zaupanju v Božje varstvo. Bog je zanjo edini pravi vzgojitelj. Njena vzgoja je nenehno povezana z vero, vero, da je Bog oče temu otroku, da ga lahko prav vzgaja le, če bo slišala, kaj od nje pričakuje Bog sam. V tej skrbi premišljuje in spoznava, kaj je dobro za otroka.

 

Devica verna vztraja tudi pod križem, z izredno vero, v kateri veruje, da je križ zmaga, ne poraz, da je smrt začetek, ne konec. Devica verna moli z apostoli, ker zaupa v Božji načrt, ki ga sicer tudi v veri pogosto ne razume.

 

Kako čudovita priprošnjica v teminah naše vere, v hrepenenjih po bolj goreči veri. Vse to doživljamo kot fantje in dekleta, kot možje in žene današnjega časa. Težko je verovati, ker bi radi videli in otipali. A Marija je svetal zgled, kako živa vera prinaša polno življenje.

 

Devica verna, pomagaj nam v naši neveri, bodi nam priprošnjica.

 

Devica verna, prosi za nas!