Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

13. Devica mogočna

Nessuna risposta
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 6 days ago
Iscritto: 17.03.2010

Ta vzklik nas popelje v svet izrednih stvari in ljudi. Najbrž se vsem ob besedi mogočen sproži misel o vladarjih in kraljih, o kraljestvih in gospostvih, ki jim ni primere in njihovemu kraljestvu ni mejá. Mogočni so kralji, vojskovodje, vladarji. Ko rečemo, da je Bog mogočen, pomislimo na njegove čudeže, na njegovo izredno moč, njegovo neskončno kraljestvo, ki nima zemeljskih meja.

 

Kaj od tega je Devica mogočna? Odgovor je preprost: nič. Mogočno devico srečamo v revnem betlehemskem hlevčku. Prav tu se srečamo z njeno mogočnostjo, ko nas evangelist Matej popelje v razmislek o veličini Betlehema, ko navaja preroka Miheja: »In ti, Betlehem, dežela Judova, nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.« (Mt 2,6). V revni štalici se začenja zgodba o mogočni devici in znamenju mogočnega kralja, o katerem govori angel: Našli boste dete, povito in položeno v jasli. Kakor se upravičeno sprašujemo, v čem je lahko dete znamenje Boga, se lahko vprašamo, v čem je mogočnost device, ki je rodila v revnem hlevcu revnega mesteca Betlehem. A Bog vedno preseneča. Po eni strani najbolj ubog, po drugi najbolj mogočen. Nad krajem, kjer so pastirji našli dete, se je ustavila zvezda. K temu revnemu bivališču so se prišli priklonit modri z Vzhoda. Kakšna nasprotja!

 

Kolikokrat so se Jezusovi sodobniki morali spraševati o Jezusovi veličini! »Ali ni to Jožefov sin?« so govorili (Lk 4,22). Skrivnost Božje veličine in mogočnosti presega naš razum. Marija pa jo je očitno dojela, še preden je postala mati Kralja kraljev. Na obisku pri sorodnici Elizabeti ji je popolnoma jasno, v čem je mogočnost njenega Gospoda, v čem je njena veličina. Takole pravi: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke« (Lk 1,47-52).

 

Marija se čuti povišano, ker lahko služi tako imenitnemu Vladarju. Marijina mogočnost je v njenem služenju, v zvesti službi Kralju kraljev, mogočnemu Vladarju. Kako težko nam sede danes ta misel! Nihče ne bi rad služil, vsi bi radi gospodovali. Nihče si ne želi biti služabnik, vsi nosimo v sebi željo po nadvladi. Marijina mogočnost pa je v tem, da se služenja veseli. Biti služabnica vsem, ji nikakor ni krivica, ampak izredna čast. V tem je resnično Devica mogočna. In spet se v njej razodeva Božja veličina, o kateri govori Jezus svojim učencem, ki se prerivajo za prva mesta. »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik. (Mt 20,25-27).

 

Devica mogočna je čudovita priprošnjica v naših odnosih. Ob njej se ustavljajmo, da bi zmogli z veseljem streči drug drugemu. Kakšna lepota je v ženi, ki z veseljem postreže možu. Kako lepo je videti moža, ki ženi ne gospoduje, ampak je mogočen v tihi in skrbni strežbi ženi in otrokom. Koliko miru je v domu, kjer služenje ni breme, ampak čast.

 

Devica mogočna, pomagaj nam dojeti tvojo veličino in veličino tvojega Sina. Pomagaj nam dosegati vsaj delček tvoje veličine v služenju.

 

Devica mogočna, prosi za nas!