Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Hrepenenje po Bogu

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 hours 48 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Dragi katehumeni, ob tem zaključnem trenutku Leta vere, ste zbrani skupaj z vašimi kateheti in sorodniki, kot predstavniki številnih mož in žena, ki hodijo v različnih predelih sveta po isti poti vere. Duhovno smo v tem trenutku vsi med seboj povezani. Prihajate iz različnih dežel, kultur ter imate za sabo različne izkušnje.

 

Želja po Bogu
Vendar kljub različnosti nocoj čutimo, da imamo dosti skupnih stvari. Najprej je to želja po Bogu. Po tej želji kliče psalmist: 'Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog. Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Božjim obličjem?' (Ps 42,2-3). Zelo pomembno je ohraniti živo to željo, to hrepenenje po srečanju z Gospodom in imeti izkušnjo Njega, izkusiti njegovo ljubezen, izkusiti njegovo usmiljenje. Če začenja pojenjati žeja po živem Bogu, je vera v nevarnosti, da postane navada, je v nevarnosti, da ugasne, kakor ogenj na katerega se ne nalaga kuriva; tvega, da postane žaltava, brez smisla.

 

Poslušanje
Evangeljska pripoved (prim. Jn 1,35-42) nam je predstavila Janeza Krstnika, ki je svojim učencem pokazal na Jezusa kot Jagnje Božje. Dva izmed njih sta šla za Učiteljem in zatem postala posredovalca ter s tem drugim omogočila, da se srečajo z Gospodom, ga spoznajo in hodijo za njim. V tej pripovedi so trije trenutki, ki so navzoči tudi v izkušnji katehumenata. Prvi je poslušanje. Dva učenca sta poslušala Krstnikovo pričevanje. Tudi vi, dragi katehumeni, ste poslušali tiste, ki so vam pripovedovali o Jezusu in vam predlagali, da greste za njim tako, da postanete po krstu njegovi učenci. Med hrupom tolikih glasov, ki odzvanjajo okoli nas ter v nas, ste poslušali ter sprejeli glas, ki vam je kazal Jezusa kot edinega, ki lahko da našemu življenju polni smisel.

 

Srečanje
Učenca sta srečala Učitelja ter ostala pri Njem. Potem, ko sta ga srečala, sta takoj opazila nekaj novega v svojem srcu in to je nuja, da posredujeta svojo srečo tudi drugim, da ga bodo tudi ti lahko srečali. Andrej je namreč srečal svojega brata Simona ter ga pripeljal k Jezusu. Kako dobro nam dene zrenje tega prizora! Spominja na to, da nas Bog ni ustvaril za to, da bi bili sami, zaprti sami vase, temveč da bi ga srečali ter se odprli za srečanje z drugimi. Bog prvi pride do vsakega od nas. To je zares čudovito! On nam pride naproti! V Svetem pismu je Bog vedno tisti, ki da pobudo za srečanje s človekom. On išče človeka. Običajno ga išče ravno tedaj, ko človek doživlja tragično in grenko izkušnjo izdaje Boga ter beg pred njim. Bog ne čaka, da bi ga iskal. Takoj ga začne iskati. Naš Oče je potrpežljiv iskalec! On je pred nami in nas vedno čaka. Ne utrudi se čakati na nas, ne oddalji se od nas, ampak potrpežljivo čaka ugoden trenutek za srečanje z vsakim od nas. Ko pa pride do srečanja, to ni nikoli v naglici, saj Bog želi dolgo ostati z nami ter nas podpirati, tolažiti, podariti svoje veselje. Bog hiti, da bi nas srečal, toda nikoli se mu ne mudi, ko je z nami. Ostane z nami. Kakor mi hrepenimo po Njem in ga želimo, tako ima tudi On željo biti z nami, da bi mu pripadali, saj smo njegovi, njegova stvaritev. Lahko rečemo, da tudi Njega žeja po nas, po srečanju z nami. Našega Boga žeja po nas. Takšno je Božje srce. Lepo je to slišati.

 

Hoja
Zadnji del pripovedi je hoja. Učenca gresta Jezusu naproti, nato pa z Njim prehodita del poti. To je za vse nas zelo pomemben pouk. Vera je hoja z Jezusom. Za vedno si to zapomnite. Vera je, hoditi z Jezusom. In to je pot, ki traja vse življenje. Tudi konec bo prišel. Seveda, včasih se na tej poti čutimo utrujene in zmedene. Toda vera nam daje gotovost, da je Jezus navzoč v vsaki okoliščini, pa naj bo še tako boleča ali težko razumljiva. Poklicani smo vedno bolj hoditi v središče skrivnosti Božje ljubezni, ki je nad nami ter nam omogoča živeti z vedrino in upanjem.

 

Dragi katehumeni, danes začenjate pot katehumenata. Želim vam, da bi ga prehodili v veselju ter z gotovostjo, da vas vsa Cerkev podpira in z zaupanjem gleda na vas. Spremlja vas Marija, popolna učenka. Lepo jo je čutiti kot našo Mater v veri. Vabim vas, da ohranite prvotno navdušenje, ki vam je odprlo oči za luč vere ter si zapomnite, kakor ljubljeni učenec, dan in uro, ko ste prvič ostali pri Jezusu ter čutili na sebi njegov pogled. Nikoli ne pozabite tega Jezusovega pogleda na sebi... Nikoli ne pozabite tega pogleda! To je pogled ljubezni. To vam bo dalo gotovost o Gospodovi zvesti ljubezni. On je zvest. Bodite gotovi, da vas On ne bo nikoli izdal!« (Papež Frančišek katehumenom med sv. mašo v baziliki sv. Petra, 23.11.2013)

 

 

 

 

Papež Frančišek katehumenom za njihovo pot vere: želja po Bogu, poslušanje, srečanje in hoja

 

 

 

 

 

»Dragi prijatelji, vi niste samo naslovniki evangeljskega oznanila, ampak ste vedno, v polnem pomenu besede, tudi oznanjevalci v moči svojega krsta. Vsak dan lahko živite kot Gospodovi pričevalci v vaših družinah, župnijah in okoljih, ki jih obiskujete, ter pomagate spoznavati Kristusa in njegov evangelij, predvsem mlajšim osebam. Jezusa sta v templju prepoznala dva starčka, Simeon in Ana, ter ga oznanjala z veseljem in upanjem…« (Papež Frančišek udeležencem mednarodne konference o oskrbi oseb z neurogenerativnimi boleznimi, v Vatikanu, 23.11.2013)
 

 

 

 

 

Papež Frančišek: Cerkev mora biti zgled celotni družbi, da so ostareli vedno pomembni in nepogrešljivi