Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Grehi telesa

1 odgovor [Zadnja objava]
brany
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 years 40 weeks od tega
Pridružen: 10.12.2012

 Pozdravljeni,

Pod grehi telesa ponavadi razumemo različna svoja dejanja, ki lahko škodijo oz. niso v ponos našemu telesu, katerega je ustvaril Bog. To so grehi, ki škodujejo našemu fizičnemu ali umskemu zdravju.

Zanima  me kako gledate na samozadovoljenje, saj se po raznih statistikah pojavlja praktično pri vseh moških in pri večini žensk, pač različno glede na življenjsko obdobje. Poleg tega se stalno poudarja, da samozadovoljevanje preprečuje oz. niža odstotek možnosti za raka na prostati in urologi samozadovoljevanje celo priporočajo.

Zanima me, ali se večina ljudi tega greha (o tem, da to greh je, ne dvomim) tudi spoveduje in kako to pri spovedi povedati. Jaz osebno se tega greha težje spovem zaradi sramu, ker me spoveduje večinoma domači duhovnik. Ali je dovolj če pri spovedi poveš, da nisi izpolni vseh obljub danih Bogu, če pri prejšnji spovedi skleneš, da se boš izogibal temu in vsem drugim grehom. Smo pač samo ljudje in mediji in internet nas vedno znova zavajajo v greh. To so pač sodobne hudičeve metode, ki jim včasih podležemo. 

Domači duhovnik mi je tudi povedal, da samozadovoljevanje ni velik greh oz. je mnogo manjši, kot npr. greh sovraštva itd.

Ali je samozadovoljevanje po vašem mnenju smrtni greh? Če ni, ali je dovolj kesanje pred sveto mašo in občasno tudi sveta spoved (saj se je potrebno spovedovati tudi manjših grehov)?

Ali je istočasno samozavoljevanje moža in žene (poročena) drugega pred drugim greh ali samo oblika spolnosti, ki jo je z zakramentom blagoslovil Bog? Različni ljudje pač različno dojemajo svoje spolne potrebe. Sam sem prepričan, da samozadovoljevanje v ničemer ne prikrajša mojo ljubezen do žene in obratno, če to počneva skupaj. 

Ali lahko pristopiš k sv. obhajilu, če se tega in vseh drugih grehov v začetku sv. maše iskreno kesaš in prosiš Jezusa odpuščanja?

Sam opravljam redno mesečno sv. spoved in poskušam živeti po božji volji, a mi vedno ne uspe. Me pa zelo muči, da zaradi greha samozadovoljevanje ne bi mogel pristopiti k sv. obhajilu. 

Kompendij katoliške cerkve omenja nečistost kot enega od glavnih grehov, a menim , da je tu bolj mišljeno varanje oz. nezvestoba v zakonu - dobesedno z drugo osebo in ne samozadovoljevanje.

Poleg tega kompendij navaja tudi, da se spovej svojih grehov in prejmi zakrament sprave vsaj enkrat na leto. Ali ni to izjemno malo in ali lahko ti ljudje samo takrat prejmejo sv. obhajilo? Nekje sem tudi zasledil, naj nam bo sv. obhajilo tudi v odpuščanje grehov. 

Prosim za izčrpen odgovor, če je možno in vse dobro na vaši duhovniški poti.

Naj vas Jezus blagoslovi.

 

 

 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 hours 31 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Pozdravljeni!

Hvala za vprašanje! Mimogrede bi omenil, da je termin 'grehi telesa' v našem slovenskem prostoru po mojem mnenju redko v uporabi, vsaj sam ga še nisem srečal. Angleški jezik pa ga očitno pozna, saj se je na Googlu hitro znašel. Kakorkoli že, pomembnejše je vprašanje, ki sledi: Samozadovoljevanje.

Samozadovoljevanje je zagotovo zelo pogosta praksa, še bolj pri moških kot pri ženskah, vendar pogostnost ni merilo za to, ali je nekaj greh ali ne, niti koliko se tega ljudje spovedujejo. Tisti, ki spoved vzame kot zakrament rasti in neprestanega spreobračanja, se bo tega (če ne bo strah prevelik) spovedoval. Spovedovanje tega greha je zato pri dobrih spovedih redno, pri 'serijskih' na redko. Popolnoma razumem zadrego, sram in strah, saj je vse to tudi meni domače. Tudi duhovniki hodimo k spovedi.

Mogoče beseda o tem, kaj je greh. Greh je pravzaprav vse, kar je proti ljubezni. Teža greha je odvisna od zavesti o grehu, svobodne odločitve in teže dejanja. Samozadovoljevnje zagotovo ni smrtni greh, a še vedno je dejanje proti ljubezni. Zakaj? Ker človeka zapira vase in je v najboljšem primeru le slaba oz. zgrešena pot do boljšega sprejemanja sebe. Seveda tudi strah pred seboj, pred lastnimi strastmi in spolnostjo ni stvar ljubezni in je ne krepi. Samozadovoljevanju ne moremo pritrditi zato, ker koristi telesnemu zdravju, saj telesnemu zdravju verjetno koristi še marsikaj, pa je lahko greh, tj. škoduje duhovni in duševni razsežnosti človeka.

Vsak odnos naj bi težil k ljubezni in naj bi ljubezen poglabljal. Prepričan sem, da je idela zakonske ljubezni v tem, da zakonca rasteta v podarjanju v veselju in v spoštovanju. Samozadovoljevanje v dvoje vodi odnos proč od takšne ljubezni, je ne poglablja, nasprotno, jo razjeda in vodi tudi na druge stranpoti. Jezus govori o prešuštvovanju s pogledom. S tem ovrednoti vsako naše na videz še tako majhno dejanje. Idela ljubezni je vedno tako visoko, da ga ne izpolnimo, k njemu pa moramo vseeno težiti. Samozadovoljevanje ipd. vodi v nižanje kriterijev ljubezni in človeka pušča praznega.

Ob vsem povedanem je zame izredno pomembno, da govor o grehu ni namenjen obsojanju, ampak odreševanju. O teži greha oz. o resnosti problema ne govorim zato, da bi bil kdo še bolj zagrenjen, ampak da bi ob slabem še bolj zasvetila luč božje ljubezni in odpuščanja. Bog se ne zgraža nad nami, nas ne obsoja, marveč nas želi dvigniti.

Janez Marija Vianej je rekel: Bog mi je pokazal greh. Da, pokazal mi je greh, da bi pokazal tudi na odpuščanje. Če ni greha, ni odpuščanja, ni ljubezni. Bog nam kaže na greh, da nas dviga k ljubezni. V tem smislu je obhajilo vedno božji dar, dar po katerem smo deležni božje ljubezni in moči, ki je nikoli nismo vredno. Mislim, da kristjan, ki se prizadeva živeti po Evangeliju in hodi redno (npr. mesečno) k spovedi, vsaj običajno ne bo storil tako velikega greha, da bi ne mogel iti k obhajilu. Če pa v sebi čutimo odpor do Boga in jezo, kar se lahko večkrat zgodi, in temu pritdimo, pa je vprašanje najprej tega odpora, šele potem dejanja. Odpor do Boga je verjetno potem temeljni greh, ostali grehi, ki temu sledijo so le posledica. Med njimi tudi samozadovoljevanje. Torej, od obhajila nas odvrača upor proti Bogu, ki ga po Cerkvi, nauku in zakramentih spoznavamo, ne toliko posamično dejanje.

Zelo dobra se mi zdi definicija kvalitete kristjana in duhovnika, ki mislim, da jo je podal sedanji župnik v Arsu: Kristjan je toliko kristjan, kolikor je spovedanec. Duhovnik je toliko duhovnik, kolikor je spovednik. S tem je ovrednotena tako spoved kot boj proti grehu, obhajilo pa je seveda milost, dar, ki nam ga Bog naklanja.

Če je še kakšno vprašanje, na katerega nisem odgovoril, recite. Vse dobro!