Choose language:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

27. Kraljica mučencev

No replies
urednik
Offline
Last seen: 2 weeks 6 days ago
Joined: 17.03.2010

Ko sta Jožef in Marija prinesla Jezusa v tempelj, jih je starček Simeon blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src« (Lk 2,34-35). Ob razmišljanju o Marijinem trpljenju, ki ga je pri darovanju Jezusa v templju napovedal že Simeon, so se razvile različne oblike čaščenja. V spomin na napovedano Marijino trpljenje so se oblikovali tudi različni prazniki. Eden med njimi je god Žalostne Matere Božje, ko se spominjamo duhovnega mučeništva pod križem. To je praznik, ki ga obhajamo osmi dan po njenem rojstvu, kar govori o splošnem prepričanju, da je Marijino življenje ves čas od rojstva do smrti prepleteno z mučeništvom. God Žalostne Matere Božje sledi prazniku Povišanja svetega Križa kar osvetljuje tesno povezanost med mučeništvom Sina in njegove Matere. Marijo v bolečinah pod križem so na Vzhodu častili že v 4. stoletju, na Zahodu pa od 9. stoletja naprej. V 13. stoletju so nastale ljudske hvalnice v čast Marijinim bridkostim, med katerimi je postala najbolj priljubljena Stabat Mater (Mati žalostna je stala). Upodobitve, ki so nastajale v povezavi s tem čaščenjem, so prikazovale Marijo, stoječo pod križem. Pobožnost so širili predvsem redovniki serviti. V 13. stoletju so začeli nastajati oltarji, miniature, kipi in večje podobe žalostne Marije. Od 15. stoletja dalje so umetniki začeli prikazovati Žalostno Mater Božjo s sedmerimi meči v prsih. Njeno srce je prebodlo sedmero mečev, ki pomenijo njenih sedem žalosti. Te so: Simeonova prerokba, da ji bo dušo presunil meč, beg pred Herodom v Egipt, Jezus se izgubi v templju, Jezusa sreča na križevem potu, ko stoji pod križem, ko ji mrtvega Sina položijo v naročje in ko ga položijo v grob. Ker je to čas, ko se je ustalila tudi podoba litanij, bomo najbolj zvesti vzkliku »Kraljica mučencev«, če se ustavimo ob sedmih mečih, ki predstavljajo njeno duhovno mučeništvo.

 

Prvi meč predstavlja Simeonovo prerokbo o trpljenju. Kako zastrašujoče se zdi danes, da mora Marija že ob rojstvu otroka doživljati grozo prihodnjega trpljenja. Kako radi bi se danes izmuznili vsakemu trpljenju. Mnogi mladi se iz strahu pred prihodnjim trpljenjem in zahtevami zakona raje ne bi poročili. Starši ne bi sprejeli otrok, niti zdravih, kaj šele bolnih. Marija nam je zgled pogumne žene in matere, vernice, ki je trpljenje ne plaši in ne greni.

 

Drugi meč je beg v Egipt. Kako vestna starša! Ne sprašujeta se, koliko ju bo to stalo, kako bosta zmogla. Zaupata. Če gre za življenje, je potrebno storiti vse. Kolikokrat gre danes za duhovno preživetje otrok. Bomo naredili vse, da se izognemo preteči nevarnosti?

 

Tretji meč je bolečina Marije in Jožefa, ki ju skrbi za odraščajočega otroka. Kje je, zakaj ni z njima, kaj se z njim dogaja? Kako domače je to trpljenje staršem! Marija ohranja notranji mir, išče Božjo voljo in si jo prizadeva z Jožefom tudi izpolniti. Zaveda se, da v vzgoji ni nikoli vse prav. Vztrajno vzgaja, premišljuje in moli.

 

Četrti meč je srečanje matere in sina na križevem potu. Veliko lažje bi se bilo skriti. Ne nositi sramote, a tudi ne podpreti sina v zadnjem boju za resnico. O Marija, pomagaj nam podpirati bližnje v trpljenju, kljub sramoti, ki nas lahko doleti!

 

Peti meč je stati pod križem. Nositi težo teme, ki ji s človeškimi očmi ni videti konca in v njej ni videti luči. Globoka vera Mariji daje moč, da vztraja v zaupanju Bogu in v ljubezni do sina. Šesti meč je sprejeti mrtvega sina v naročje in sedmi je slovo. Kako resnične so besede: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo, ostane samo.« Torej se je moralo zgoditi. Naj se zgodi, Gospod, tudi tu tvoja volja! Kako blizu nam je Marijino mučeništvo. Ne gre za telesno trpljenje, gre za pogum sprejeti težo življenja, ki ga zahteva zvestoba Bogu. Koliko spodbude nam daje ta vzklik! Marija, pomagaj nam, da bomo vztrajali v pokončni drži vernika: ljubečega očeta in matere, pogumnega fanta in dekleta, pogumnih Božjih otrok. Marija, daj nam vere in poguma!

 

Marija, Kraljica mučencev, prosi za nas!