Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Edinost v Cerkvi: 'Ena čreda, en Pastir'

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 1 hour od tega
Pridružen: 13.01.2011

Molimo za družine

»Danes molimo za družine. V tem času karantene, družina, zaprta doma, poskuša narediti mnogo novih stvari, veliko ustvarjalnosti z otroki, z vsemi, da bi šlo življenje naprej. Je pa še ena stvar, včasih pride tudi do domačega nasilja. Molimo za družine, da bi ostajale v miru, z ustvarjalnostjo in potrpežljivostjo, v tej karanteni.«

 

 



Homilija: Edinost v Cerkvi


»Ko je Peter prišel v Jeruzalem, so ga verniki grajali. Grajali so ga, ker je vstopil v hišo neobrezanih in z njimi, s pogani, jedel. Tega se ni smelo, bil je greh. Čistost postave tega ni dovoljevala. A Peter je to storil, ker ga je Duh privedel tja. Vedno je v Cerkvi – tudi v prvi Cerkvi, ker stvar še ni bila jasna – ta duh 'mi smo pravični, ostali so grešniki'. Ta 'mi in drugi', 'mi in ostali'. Ločitve: 'Mi imamo pravilni položaj pred Bogom', so pa še 'drugi', lahko bi jim rekli tudi 'obsojeni'. In to je bolezen Cerkve. Bolezen, ki se rodi iz ideologij ali verskih strank. Pomislimo, da so v Jezusovem času bile vsaj štiri verske stranke: stranka farizejev, stranka saducejev, stranka zelotov in stranka esenov. In vsaka je razlagala 'idejo', ki jo je imela o postavi. Ta ideja je šola izobčanja, kadar gre za posvetni način razmišljanja, čutenja, ki postane razlagalec postave. Tudi Jezusa so grajali, ker je vstopal v hiše cestninarjev, ki so po njihovem bili grešniki, in je z njimi jedel, s temi grešniki, čeprav čistost postave tega ni dovoljevala; in ni si umival rok pred obedom. Vedno tisto neodobravanje, ki povzroča ločitve.

 

To je, kar bi želel poudariti. Obstajajo ideje, stališča, ki povzročajo ločitve, vse do točke, da je bolj pomembna ločitev kot pa edinost. Bolj pomembna je moja ideja kot pa Sveti Duh, ki nas vodi. Tukaj v Vatikanu stanuje upokojeni kardinal, dober pastir, ki je svojim vernikov govoril: 'Cerkev je kot reka. Nekateri so bolj na tej strani brega, drugi so na drugi strani, a pomembno je, da smo vsi v reki.' To je edinost Cerkve. Nihče ni zunaj, vsi notri. S posebnostmi – te ne ločujejo, ne gre za ideologijo, to je dopustno. Zakaj ima Cerkev to razsežnost reke? Ker Gospod tako hoče.

 

Gospod nam v evangeliju pravi: 'Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.' Gospod pravi: 'Vsepovsod imam ovce in jaz sem pastir vseh.' Ta 'vsi v Jezusu' je zelo pomemben. Pomislimo na priliko o gostiji, ko povabljeni niso hoteli priti. Eden, ker je kupil njivo, drugi, ker se je poročil. Vsak je imel nek razlog, da ni prišel. In gospodar se je razjezil in je rekel: 'Pojdite na križišča cest in vse pripeljite na gostijo.' Vse. Velike in male, bogate in revne, dobre in hudobne. Vse. Ta 'vsi' je pogled Gospoda, ki je prišel za vse in je umrl za vse. 'Kaj umrl je tudi za tistega bedneža, ki mi je življenje naredil nemogoče?' Tudi zanj je umrl. 'In za tistega razbojnika?' Tudi zanj je umrl. Za vse. Tudi za ljudi, ki vanj ne verujejo ali pripadajo drugi veri. Za vse je umrl. To ne pomeni, da se je treba iti prozelitizem, ne. A On je umrl za vse, opravičil je vse.

 

Tu v Rimu je živela gospa, dobra žena, profesorica Mara. Ko je bila v težavah, ker so si nasprotovale različne strani, je rekla: 'Kristus je umrl za vse. Gremo dalje.' Ta konstruktivna sposobnost. Imamo enega samega Odrešenika, eno samo edinost. Kristus je umrl za vse. Skušnjava pa, nasprotno razdvaja... Tudi Pavel je trpel: 'Jaz sem Pavlov, jaz sem Apolov, jaz sem od tega, jaz sem od tistega ...' Pomislimo na nas pred petdesetimi leti, po koncilu. Stvari, ločitve, ki jih je doživljala Cerkev. 'Jaz sem na tej strani, jaz mislim tako, ti tako ...' Ja, dopustno je misliti tako, a v edinosti Cerkve, pod Pastirjem Jezusom.

 

Dvoje. Neodobravanje apostolov, ker je Peter vstopil v hišo poganov. In Jezus, ki pravi: 'Jaz sem pastir vseh.' Jaz sem pastir vseh. In ki pravi: 'Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: poslušale bodo moj glas in bo ena čreda.' To je molitev za edinost vseh ljudi, kajti vsi moški in ženske, vsi imamo enega Pastirja, Jezusa.

 

Gospod naj nas osvobodi te psihologije ločitve, ločevanja, in naj nam pomaga videti to veliko Jezusovo stvar, da smo v Njem vsi bratje in da je On Pastir vseh. Ta beseda: 'Vsi!' naj nas spremlja skozi dan.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 4.5.2020)

 

Sveti oče moli za družine. Pri homiliji poziv k enosti v Cerkvi