Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Duhovne vaje za prostovoljce 2013

Med 13. in 15. decembrom 2013 se je na Mirenskem Gradu ponovno odvijal vikend duhovnih vaj za prostovoljce Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote.

Udeležili smo se jih tako tisti, ki se udejstvujemo v Ljubljani, kot tudi tisti, ki delujejo na Primorskem. Po sprejemu s toplo večerjo, kratkem kramljanju in medsebojnem spoznavanju smo se zbrali v mladinskih prostorih, kjer smo naredilli prve korake na poti osebne in duhovne rasti, kateri smo sledili tekom celotnega vikenda.

Duhovne vaje je tudi letos vodil dr. Peter Žakelj, ki je za temo tokratnih duhovnh vaj izbral polno življenje v smislu doseganja pravega veselja, miru in ljubezni. Pri razmišljanju o vsakem od teh pojmov smo izhajali iz dveh svetopisemskih odlomkov, ki sta nam skozi njune like in sporočilo predstavljala iztočnico za poglobitev vase. Tako smo o veselju razmišljali ob svetopisemskih zgodbah o Marijinem oznanenju in Evinem izgonu iz raja, o miru ob odlomku o angelskem obisku betlehemskih pastirjev in ob zgodbi o Kajnu in Abelu, o veselju pa ob opisu Jezusovega darovanja v templju ter na drugi strani Noetovih priprav na vesoljni potop.

Na omenjene zgodbe smo se naslonili v uvodnem pogovoru o temi vsakega posameznega sklopa, skozi katerega smo poskušali bolj jasno začutiti, o čem bomo razmišljali in v katero smer naravnati svoje misli. Na kratko smo se ustavili tudi ob vprašanjih, ki so bila postavljena kot vodila našim individualnim razmišljanjem. Znotraj teh smernic je namreč v naslednjem delu vsak od nas nekaj časa sam zase, v sebi, premišljeval o dani temi in tem, kako jo doživlja. Nato smo se združili v manjše skupine, v katerih smo svoja razmišljanja, doživljanja in mnenja podelili drug z drugim, ob tem pa smo iskali naše skupne točke ter skupaj pripravili povzetek naših misli. Tega je nato v zadnjem delu vsaka skupinica predstavila še ostalim udeležencem.

Tako smo ugotovili, da čeprav vsi pogosto iščemo veselje in si ga želimo, ga lahko v materialnih dobrinah, užitkih, pa tudi rezultatih naših prizadevanj in odzivih na naše delo najdemo le za kratek čas, potem pa takšno kratkotrajno veselje mine. Pravo, trajno veselje nam prinaša izpolnjevanje božjega načrta, pri čemer ne smemo iskati lastne zadovoljitve v dobrih delih in doseženih rezultatih, temveč moramo iti globje, v globino samega sebe. Zavedati se moramo, da smo ustvarjeni za srečo, in prepustitev Njegovemu načrtu za nas pomeni izpolnitev. Pravi, trajni mir začutimo, ko popolnoma zaupamo Bogu, se mu predamo, v molitvi zatekamo k njemu in preložimo svoja bremena nanj. V miru ohranjamo svoje človeško dostojanstvo in občutimo bratstvo do soljudi. Ko smo udeleženi v medsebojni ljubezni, lahko odkrijemo pravo veselje do življenja in njegov smisel, se sprejmemo in tako uživamo trajen mir. Ljubezen pa je nesebično darovanje, podarjanje samega sebe Bogu in bližnjim.

Seveda pa na duhovnih vajah nismo ves čas le garali in napenjali možganov, temveč smo si vzeli čas tudi za duhovno hrano in pretegnitev udov. Jutra smo začenjali s skupnimi hvalnicami, čez dan pa smo se zbrali še pri sveti maši. Sobotni prosti čas po odličnem kosilu smo izkoristili za sprehod po okolici Gradu, zvečer pa smo si skupaj ogledali še dober film. Tisti, ki so se čutili poklicane, so  pomagali tudi pri postavitvi jaslic v cerkvi.

Z delom in razmišljanjem smo postavljali temelje za naše delo in življenje, tako v okviru društva in našega prostovoljnega udejstvovanja, kot tudi na splošno, da bi lahko zaživeli polneje, bolj predani božjemu načrtu in samim sebi, tako da bi znali videti kaj je dobro in pomembno ter na tem temelju gradili srečo, našli mir in polno ljubezen. Naš cilj je ponesti to sporočilo med ljudi in jih s svojim pričevanjem povabiti v naše veselje.

 

Tomaž Smrkolj in Špela Novak