Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Duhovne vaje v hribih 2013

Letošnje duhovne vaje v hribih so potekale v Logu pod Mangartom od 8. do 11. avgusta.

Bivali smo v hiši (bivše župnišče), ki je prirejena za večje skupine, kjer si lahko kuhaš v lastni režiji in ima tudi dovolj prostora za srečanja in ostale počitniške dejavnosti. Druščina, ki se nas je zbrala je bila precej pisana, tako po starosti kot tudi kondicijski pripravljenosti. Tako, da ni bil glavni namen doseganje nekih gorskih ciljev za vsako ceno, ampak druženje ob hoji in duhovno poglabljanje. Tema teh duhovnih vaj je bila vzeta iz letošnjega oratorija na Mirenskem Gradu, kjer je bil glavni lik blaženi Alojzij Grozde. Voditelj je bil lazarist Peter Žakelj.

Dan smo pričenjali  zjutraj ob 7h z  molitvijo hvalnic. Sledil je zajtrk, nato pospravljanje in priprava hrane in pijače za čez dan. Kraj, kjer smo bivali in širša okolica je prepolna možnosti za izlete, krajše ali daljše ture. Načrt za vse dni je sicer bil narejen, ampak smo ga sproti prilagajali glede na počutje in napore prejšnjega dne. Po hoji, ki nas je ogrela in tudi spotila smo poiskali primeren kotiček, da smo se lahko v krogu ustavili  in posedli. Duhovno hrano smo zajemali iz knjižice, ki je bila pripravljena za to priložnost. Vsako poglavje se je nanašalo najprej na izsek iz življenja Alojzija Grozdeta nato razmišljanja in molitve. Skupaj z Petrom smo prebrali poglavje, ki je bilo pripravljeno za tisti dan. To je bila iztočnica za osebno razmišljanje v tišini. Vse to smo nato prinesli k skupnemu razmišljanju in podelitvi. Veliko je bilo stvari, ki nas je mučilo in na vse nismo dobili odgovora. Seveda, ker na vse to ima odgovor le On. Smo pa ob blaženem Grozdetu videli, da je prav vsak izmed nas na svoj način poklican k svetosti.  

Prihod nazaj v hišo je sledil v poznih popoldanskih urah. Sledila je sv. maša, ki je bila kljub utrujenosti eden izmed najlepših trenutkov dneva. Po vsem tem je bilo treba skuhati še večerjo za 30 ljudi, kar pa ni bil poseben napor, saj smo vsi pristavili svoj lonček dobre volje. Ob ognju, ki smo ga prižgali zvečer na dvorišču je bila molitev večernic in petje ob spremljavi kitar lep zaključek dneva.