Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Družinski zakonik in referendum

16 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 days 4 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011

Razmišljanje, ki je priletelo na moj elektronski naslov, me je spodbudilo k temu, da vam ponudim sicer vsem poznano temo v pretres:

 

Kontracepcija in družinski zakonik

 

Družinski zakonik lahko presojamo na dveh ravneh – globalno-izhodiščni in konkretno-sistemski. Globalno-izhodiščna raven pomeni, katera temeljna načela in vrednote zakonik predpostavlja in zagovarja, konkretno-sistemska pa, kako jih uveljavlja na izvedbeni, konkretni ravni, povezani v sistem ukrepov.

 

Nekoč je sedanji ljubljanski nadškof dr. Anton Stres dejal, da je marksizem zelo težko kritizirati od znotraj kot sistem, saj je zgrajen logično, na nek način popolno. Kritika je torej možna in potrebna predvsem v izhodišču – glede temeljev sistema.

 

Pri družinskem zakoniku je zatorej predvsem potrebno vedeti, kakšne so globalne oz. izhodiščne postavke, šele potem lahko sledi debata o praktičnih rešitvah za njihovo uveljavitev.

 

Referendum vprašanja o izhodiščih še toliko bolj izpostavi.

 

Dilema je na prvi pogled jasna: ali je družina (1) sestavljena iz trajne zakonske zveze med moškim in žensko, ki je bila odprta za novo življenje, rojstvo otroka ali pa je družina tudi (2) zveza dveh žensk ali dveh moških (partnerska ali zunajpartnerska skupnost), ki posvoji otroka.

 

Pred petdesetimi leti bi bila današnja dilema družinskega zakonika skoraj nemogoča, ker je bila družina razumljena tako kot tudi mnoga stoletja poprej – tradicionalno in skladno z naravnim zakonom kot trajna zveza moškega in ženske, odprta za rojstvo otrok.

 

Potem se je zgodila kontracepcija.

 

Vprašanje o družinskem zakoniku za marsikaterega Slovenca in Slovenko ni toliko, kakšna je primerna oblika družine oz. partnerske zveze, pač pa se razume bolj kot, kdo je upravičen do ljubezni in do otrok. In tu zadenemo ob posledice kontracepcije.Danes se soočamo z vprašanjem glede spreminjanja definicije družine. Vprašanje o družinskem zakoniku za marsikaterega Slovenca in Slovenko ni toliko, kakšna je primerna oblika družine oz. partnerske zveze, pač pa se razume bolj kot, kdo je upravičen do ljubezni in do otrok. In tu zadenemo ob posledice kontracepcije.

 

Kontracepcija je spremenila razumevanje ljubezni oz. pomena spolnega odnosa. Pred 50 in več leti je bil spolni odnos v zakonu splošno razumljen kot izraz medsebojne trajne zavezanosti in ljubezni moškega in ženske, odprtih za življenje. Od kar obstaja kontracepcija, se je pojavil nov, lahko dostopen dodatni pomen spolnega odnosa kot dejanja, ki omogoča spolni užitek brez skupne odprtosti za možno spočetje novega življenja.

 

Če se sprejme to drugo razumevanje, da pomeni spolno dejanje predvsem spolni užitek (in ne izraz medsebojne ljubezni v trajni zavezanosti drug drugemu z odprtostjo za spočetje), potem ni več potrebno, da se seks dogaja v zakonu, lahko se slej ko prej dogaja poljubno s komerkoli želiš in kadarkoli želiš. Spolno dejanje ne pomeni več spolne združitve moškega in ženske (ki se edina lahko spolno združita), pač pa pomeni raznovrstne oblike spolnega vzburjanja oz. sprožanja spolnega užitka brez možnosti spočetja novega življenja.

 

Če je bilo spolno življenje s tradicionalnim pojmovanjem družine in zakonskega življenja nekoč kot tridimenzionalni relief (npr. doline Vrat s Triglavom, kjer je bilo potrebno prehoditi pot spoznavanja, poroka je omogočila navezo, s katero se je šlo v Triglavsko steno in osvojilo Triglav spolne združitve – izrekanja ljubezni), je danes kot Ljubljana, kjer si lahko vsak zgradi svojo stolpnico ali dvorano in jo razglasi za Triglav (pa čeprav to ni).

 

Večina Slovencev in Slovenk je, kot bi se dalo sklepati, sprejela, da je spolni odnos oblika spolne zadovoljitve, torej način doseganja spolnega užitka. Ob taki življenjski praksi je težko utemeljiti, zakaj bi tudi drugi ne bili upravičeni do podobnega spolnega užitka (spolna aktivnost med dvema moškima oz. dvema ženskama).Po približnih ocenah okoli 70% spolno aktivnih moških in žensk v Sloveniji uporablja različne oblike kontracepcije (dr. Bojana Pinter, UKC LJ). Večina Slovencev in Slovenk je, kot bi se dalo sklepati, sprejela, da je spolni odnos oblika spolne zadovoljitve, torej način doseganja spolnega užitka. Ob taki življenjski praksi je težko utemeljiti, zakaj bi tudi drugi ne bili upravičeni do podobnega spolnega užitka (spolna aktivnost med dvema moškima oz. dvema ženskama). Razlog za podporo družinskemu zakoniku (izenačevanju med zakonsko in istospolno partnersko skupnostjo) bo torej napačno sočutje!

 

Večina Slovencev in Slovenk je sprejela, da je spolni odnos lahko zaprt za spočetje novega življenja, s tem pa je sprejela, da je otrok nekaj, kar si privoščiš, izbereš, pridobiš, kadar tako želiš. Otrok ni več sprejet in razumljen kot dar, pač pa kot pravica, izbira, možnost. Zakaj si je ne bi privoščili tudi drugačni pari? Težko je razumeti v lastni življenjski praksi, zakaj ne. Zato podpora ‘pravici’ istospolnih partnerjev, da bi lahko posvojili otroka, čeprav ga naravno ne moreta spočeti.

 

Če bo prišlo do referenduma o družinskem zakoniku in bo padel, bo padel zaradi posledic, ki jih pušča sprejem kontracepcije v našem vrednostnem sistemu in življenju.

 

Če bo prišlo do referenduma o družinskem zakoniku in bo uspel, bo to glede na stanje v Sloveniji 2012 čudež. Molimo.

 

A življenja ne z enim ne z drugim ne bo konec, v vsakem primeru ostaja klic, da začnemo odkrivati in deliti evangelij življenja z vsakim, ki zazna lakoto po resnični ljubezni v skladu s Stvarnikovo zamislijo, v skladu z naravnim zakonom. To je še pomembneje od zapisa v zakoniku.

 

s. Marjeta Pija Cevc

Erik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 years 30 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2011

Razmisljanje je bilo objavljeno na:

hranazazivljenje.wordpress.com/2012/01/31/zakaj-bi-bil-uspeh-referenduma-o-druzinskem-zakoniku-cudez/ 

Avtorica tudi poda povezavo na zanimiva branja (v anglescini).

milena
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 year 19 weeks od tega
Pridružen: 13.01.2011

Pozdravljeni, vsi, pozdravljen Erik, ki ti Peter očitno ni nič novega povedal z objavo tega članka, meni pa veliko, ker ga sicer sploh ne bi prebrala.

Me je pa napeljal na potrditev trditve, da je  kontracepcija porušila vrednote družine. Kontracepcijo razumem kot preprečitev nastanka novega življenja ali preprečitev nadaljevanja novega življenja na samem začetku nosečnosti.

Ko govorimo v javnosti o splavih, imamo seveda v mislih kasnejše splave, kontracepcije pa sploh nimamo za splav.

Cit. iz demografske statistike uradnega statističnega zavoda:

"Na koncu naj omenimo še dovoljene splave (tj. zakonite,

indicirane splave). V Sloveniji je bil splav legaliziran oktobra

1977; pred tem je bil dovoljen samo v izrednih primerih,

tako kot v ve~ini evropskih dr`av v tistem obdobju.

Dovoljena splavnost od leta 1982 upada; takrat je bila

dose`ena najvišja stopnja, in sicer ve~ kot 41 dovoljenih

splavov na 1.000 `ensk v rodni dobi ali 19.742 splavov. V

letu 1991 je bilo opravljenih 14.027 dovoljenih splavov ali

27 na 1.000 `ensk v rodni dobi, v letu 2009 pa še 4.718

dovoljenih splavov ali 9,7 na 1.000 `ensk v rodni dobi (to

pomeni manj kot ~etrtino najvišje vrednosti iz leta 1982)."

 

Ko sem bila na prejšnjem delovnem mestu na Ministrstvu za javno upravo zadolžena za proračun vseh 58 upravnih enot, sem vedela, da se borim tudi za sredstva, ki bodo porabljena za ubijanje, za te splave in sicer tistih upravnih enot, od koder je izhajala nosečnica. Bilo jih je okoli 12 tisoč letno, v letih med 2000 in 2008. (Me čudi ta številka v letu 2009).

Toliko, da bo mera polna,

vse dobro, Milena

 

Erik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 years 30 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2011

Zelo lepo strnjena vprasanja in odgovori o Druzinskem zakoniku:

Iskreni o druzinskem zakoniku


Zelo zanimiva analiza tega kar se dogaja:

Analiza taktike aktivistov za sprevracanje druzbenih vrednot

in zgodovine (3. del je povezan s pisanjem s. Marjete):

Zgodovina, cilji in strategije homoseksualnega gibanja/

 

mkri
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 years 14 weeks od tega
Pridružen: 19.09.2011

Ne vem kam nas bo vsa ta norost pripeljala.Sploh je dotalno bedasto da se nekdo spomni in na tako podel način razvrednoti družino.Zanimiva teza to z kontracepcijo.Šli bomo na referendum,zapravilo se bo po neumnosti zopet ogromno denarja.svinjarija

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 days 4 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011

Nisem se poglabljal v vso kampanjo okoli zakonika. Rad bi dodal samo nekaj besed.

 

Zame je referendum brez smisla. Zakaj?

 

Ker je družinski zakonik po mojem mnenju napisan na kožo današnji družbi in ga bo ta izvajala ne glede na zakon. Težava je verjetno grozljivo globoka. Gre za vprašanje izgubljene identitete moškega in ženske. Kdo pa jo danes vzpostavlja? Jo bomo vzpostavili z gonjo proti zakoniku, z zgražanjem nad tistimi, ki so identiteto popolnoma izgubili, ki si potem na lahek način pomagajo do opravičila, ali bomo sami pljunili v roke in najprej identiteto zaživeli.

 

Današnji praznik Svetega Jožefa mi je dal misliti. Jožefa do danes v Cerkvi nisem doživljal kot vzora močnega moža. Zakaj? Ker vsi podlegamo mačistični podobi moškega. Večkrat sem slišal le hec na njegov račun in to v Cerkvenih krogih! Kaj je le lahko počel ob ženi, ki je spočela od Svetega Duha. Pravzaprav grozljivo izpraznjena podoba moškega!

 

Jožef je bil mož na mestu, ker se je boril za najgloblje ideale, ker je živel za druge, ker je znal tiho trpeti. Zbral je pogum za življenje, ki ga ni razumel, za odnos, ki ga je presega. Ali imamo kristjani take može? Ali so vrhovi v Cerkvi posejani s takimi vzori?

 

Boli me, da smo komaj sence idealov, da idealov največkrat niti z besedami ne znamo braniti. Potem pa je najlažje iti v akcijo neke kampanje.

 

Jezus ni gnal političnih kampanij, ampak je bil blizu preziranih.

 

Smo mi res tam. Smo vse to že izpolnili in nam ostaja čas za kampanje?

 

Vse, ki to berete, vabim, da smo najprej možje in žene na mestu. Naj bo v nas več ljubezni do tistih, ki niti ne vedo, kdo so. Mar ni to grozna bolečina. Jo razumem?

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 weeks 6 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Peter, se zelo strinjam s tem, kar si napisal. Sploh me zadnje čase izredno nagovarja misel, da se je resnična podoba ženske in moškega popolnoma izgubila.

Verjetno je to res izziv današnjega časa - v polnosti najti in zaživeti podobo, ki jo je v naše telo, misli, dušo in srce vdahnil Bog.

 

Niti ne znam napisat, ampak želim si, da bi v veselju odkrivali neskončno bogastvo, ki nam ga je Bog dal, ko nas je ustvaril, kot može in žene - Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. 1 Mz 1,27

 

Molimo za to, da bi hrepeneli po tej podobi, jo iskali in živeli ... in da bi v tem iskanju razumeli bolečino zgubljenih.

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 year 38 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2012

Peter, zelo se strinjam s tvojim razmišljanjem. Gotovo je tu najprej na mestu vprašanje, ali se sama trudim biti ženska, kakršno si je zamislil Bog. Velikokrat se namreč z gonijo v takih kampanijah počutim dobro, ker to pomeni, da sem jaz itak OK, ni se mi treba spraševati, kako je z mojo ženskostjo, saj se je lažje iti moralizem, itd...

Tudi sama nisem kaj dosti spremljala kampanije, raje sem se odločila za kakšno mašo več za našo zdravo pamet. Vendar si vseeno želim, da zakonik ne bi bil sprejet. Ne slepim se, da bo v tem primeru vse prav, da se ga bodo vsi držali in da praksa ne bo šla po svoje...Vendar se kot državljanka in kristjanka čutim dolžna izreči glede zame tako pomembne stvari, sicer se mi zdi, da nisem naredila dela tega k čemur tudi kliče Bog. Če pustim ob strani vse drugo mi najbolj ni vseeno, kakšne spolne vzgoje bodo čez leta v šoli deležni moji otroci. Ne mislim prepuščati vzgoje svojih otrok šoli, saj vem, da se ključna vzgoja začne doma. Vendar si želim, da bi me pri tem podpirala ali vsaj ne ovirala družba, šola...

Sem naivna? Sem prelena in prepuščam, da stvari urejajo drugi? Morda pa sem samo narobe razumela tvoje razmišljanje...

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 days 4 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011

Vesna, mislim, da sva se razumela. Ko je referendum, se ga bom udeležil in prosil Boga, naj nori zakoni še bolj ne poneumijo že tako norega sveta. A boli me, ker običajno vse izzveni v neko logiko gonje, v kateri nimam občutka, da bi kaj pametnega naredili.

Torej, sem za to, da se referenduma udelžimo. Nisem proti udeležbi!

adrijana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 years 28 weeks od tega
Pridružen: 18.03.2011

 

Po dolgem času se zopet oglašam, dejavna pa sem zlasti na molitvenem področju. Oglasim pa se takrat, ko se čutim za to nagovorjena.

 

V branje vam predlagam članek z naslovom Marijina zmaga, ki ga najdete v tretji številki Glasnik(a) Kraljice miru in si ga lahko ogledate na internetu.

 

Ugotavljam, da večina kristjanov gleda na Kristusa, kot na Nekoga, ki je živel pred 2000 leti in je bil aktiven le tedaj. V današnjem času pa večina kristjanov goji le spomin na njegovo čudežno delovanje v tistem času, kar prebiramo v evangelijih predvsem ob nedeljah.

 

Iz današnjih situacij ga večinoma izključujemo, saj se zanašamo zgolj na svoje moči in predvsem na svoje sposobnosti. Razlog za to vidim v pomanjkanju vere v to, da je Bog še vedno aktivni ustvarjalec zgodovine. Tudi v pridigi - Binkošti sem, vsaj jaz, začutila, da gre pri dogajanju v cerkvi, prav za pomanjkanje vere v to, da je Bog aktiven tudi v sedanjosti. Ob naši tako visoki in vsestranski izobraženosti na vseh področjih, ne vemo, kaj sploh z Bogom početi in ga v svoji vsevednosti itak ne rabimo. Zato se dogaja, da današnji predstavniki Cerkve bolj gradijo svoje kraljestvo, kot pa Kristusovo. Kot opravičilo za svoja dejanja, pa postavijo na žrtvenik par imen misleč, da so se oprali. Vendar je za spravo in popravilo krivic najprej potrebno iskreno opravičilo, da zmoremo iti naprej.  

 

Bog je izbral nedolžno Jagnje Jezusa, za katerega je vedel, da bo z Ljubeznijo in ne z maščevanjem, daroval svoje življenje in trpljenje za naše odrešenje. Ni izbral Baraba, saj se samo z Ljubeznijo spreobrača svet. Je enak način reševanj aktualnih dogodkov, res samo naključen?

 

V kolikor bi vse aktivnosti bolj pospremili z molitvijo in izročili v božje roke, take polomijade zagotovo ne bi bilo. Se bomo iz tega kaj naučili? Upam, da.

 

Glede mojega zapisa, v katerem nisem gladila, pač pa ugotavljala, vam na koncu ponujam odlomek iz omenjenega članka, katerega vam priporočam, da ga preberete v celoti.

 

 

»Kaj se torej lahko naučimo iz te velike zmage nebes na političnem parketu? Kaj se lahko naučimo iz tega sodobnega slovenskega Lepanta? Prav gotovo,da je šlo tu za izrazit » primer dobre prakse«, ki kaže na to, kako lahko krščanska stran nadomesti pomanjkanje medijske moči na svoji strani. Nadomesti ga lahko učinkovito, kot vidimo, z molitvijo in žrtvijo za plemenit politični namen. Intenzivno in sistematično molitveno akcijo ter tozadevno pomoč duhovnih gibanj bo zato potrebno vračunati v vsa naša prihodnja družbeno-politična prizadevanja. Posloviti se bo torej dokončno treba od tistega jožefinskega razsvetljenskega deizma, po katerem še vedno zaudarja v našem katoliškem prostoru, ki ne verjame v to, da se lahko Bog konkretno odzove na naše konkretne potrebe.«

 

 

 

Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 26 weeks 1 day od tega
Pridružen: 18.08.2013

Dragi prijatelji!

 

Ob poplavi najrazličnejših mnenj, povabil pobud, akcij, videov, ki me bombandirajo prek maila, Facebooka in tudi v živo, sem se odločila pokukati še sem gor ... 

 

Joj, kako se strinjam s tabo, Peter in ostalimi glede vsega. Gre za odnos. Če bi vsi živeli drug z drugim, potem sploh ne bi bilo dilem, ker pa živimo drug mimo drugega ... je pa najlažje zavzeti neko stališče in zanj ... no, ne vem kaj vse smo sposobni za ceno lastnega prav narediti.

 

Najbolj nor argument, ki ga slišim in preberem na vsakem koraku zagretih nasprotnikov zakonika je pa: Otrok ni nikogaršnja pravica.

 

Prosim lepo, koliko od nas je takih, ki se tega res zavedajo? Jaz priznam, da se ne. Bila bi hinavka, če bi trdila nasprotno, saj je v moji globini že zakorenjino prepričanje, ki se je počasi, a vztrajno ugnezdilo v moji glavi. V teoriji že lahko vem, da je življenje dar, ampak že z odnosom do lastnega življenja to vsak dan izpodbijam. Vedno, ko se postavim nad Boga. In to ni malokrat! Jaz, jaz, jaz, sama, sama, sama ...

 

Kontracepcija in legalizirani splavi so človeku prinesli lažno ugodje. Umetna oploditev tudi. Znanost gre na področju genetskega eksperimentiranja čez vse meje. In to velja za vse!!!! Hetero in homoseksualne pare! Komu torej mečemo pesek v oči, če ne tudi sami sebi? Problem se je začel že mnogo, mnogo prej kot so homoseksualni odprli vprašanje družine in spolnosti (od teorije spola dalje). Tudi mi smo tisti, ki mislimo, da je otrok naša pravica! Da je življenje naše in lahko delamo z njim, kar hočemo.

 

Pri vsem tem pa najbolj trpijo nedolžni. Otroci. 

 

Strinjam se, da homoseksualni lobiji delujejo organizirano in tudi prikrito, kar ni prav. Žal pa so njihovi nasprotniki ubrali precej podobno taktiko. Ob senzacionalnih naslovih na 24kul.si (groza, obup, huda kristjanofobija ...) me skoraj vedno mine. Vsi igrajo na strune čustev in ljudje nasedemo. Namesto, da bi energijo usmerjali drug v drugega, v gradnjo naših odnosov v skupnostih ...

 

Kakorkoli ... Bog nam pravi: Ne bojte se! Zato se ne bojim. Vem, da bo novi družinski zakonik prej ali slej prišel v veljavo. V to smer pač gre naša družba. Celotna družba, z mano vred! Ni prav. Zaenkrat čutim, da je največ, kar lahko naredim, to, da se trudim živet po Njegovi volji in oznanjat veselje evangelija ljudem, s katerimi sem. (To ne pomeni, da ne bom šla na referendum. Če bo, bom šla. Morda tudi oddam glas za referendum ... za kaj več mi pa vest ne da. Ko se namreč pogledam v ogledalo, vidim tudi odsev propada vrednot.)

 

Jutrišnji dan pripada tistim, ki oznanjajo veselje (Fridrich Hieer). 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 16 hours 37 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Zakonska skupnost med enim možem in eno ženo je temeljna ureditev odnosa med možem in ženo in hkrati celica državnega oblikovanja skupnosti na temelju svetopisemske vere. Temu nezaslišano nasprotuje zahteva istospolnih življenjskih skupnosti, ki paradoksno terjajo pravno obliko, ki naj bo bolj ali manj izenačena z zakonom. S to težnjo stopamo iz celotne moralne zgodovine človeštva, ki je pri vsej različnosti pravnih oblik zakonske skupnosti vendarle vedno vedelo, da je zakon po svojem bistvu posebna skupnost moža in žene, ki se odpira otrokom in s tem družini. Tu ne gre za diskriminiranje, ampak za vprašanje, kaj je človek kot mož in žena in kako je mogoče pravilno oblikovati skupnost moža in žene. Če se njuna skupnost po eni strani vedno bolj ločuje od pravnih oblik in če imajo po drugi strani istospolno skupnost vedno bolj za enako z zakonom, smo pred razkrojem podobe o človeku, katere posledice morejo biti skrajno hude.« (Joseph Ratzinger, Werte in Zeiten des Umbruchs, Freiburg 2005, 86s.)

 

 

Na tej povezavi si lahko preberete celoten "premislek" kardinala Ratzingerja, ko je bil še prefekt Kongregacije za nauk vere:

 

Premisleki k osnutkom pravnega priznanja življenjskih skupnosti med homoseksualnimi osebami 

marta
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 10 weeks 5 days od tega
Pridružen: 25.02.2011

 Pater  Vital Vider nam je pred leti na duhovnih vajah dejal nekako takole: " Človek si ne sme dovoliti vsega , kar zmore. Poglejte kam smo prišli, ko je človek posegel v jedro atoma." Sam sebe lahko uniči. To kar se sedaj dogaja, je pa poseg v jedro družine....

Urška Smerkolj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 weeks 3 days od tega
Pridružen: 30.01.2011

Ja, dobro je spet prebrati to debato, ki se je začela pred tremi leti. Tako lažje vidim kompleksnost tega kar se dogaja. Sprejetje zakona je le nek zunanji odraz tega, kar se že dolgo let vali pod površjem. Izguba vrednot ... Delež Cerkve in tudi svoj delež pri vsem skupaj vidim v tem, da nam do določene mere čisto paše iti s tem tokom (za ugodjem, častjo, močjo, denarjem ...). Kristjani zato največkrat ne uspemo biti alternativa sredi kapitalistične in egoistične družbe. Alternativa, ki bi pritegnila druge - ker bi iz nje žarelo navdušenje, veselje nad tem, da lahko služimo ubogim, da se lahko darujemo, da sledimo Božji volji. A živim tako? Ne.

Vprašanje zakonika me prestraši in vidim, da mi je lažje razmišljat o tem, kaj naj naredim, kot kako naj živim. Ampak stiske današnjega časa prinašajo veliko večji izziv, kot je samo vprašanje ali bo zakon sprejet ali ne. Naj nam Sveti Duh najprej izprosi, da bi se tega zavedali in potem naj nam kaže pot, kako naj na to odgovarjamo.

Kar se Cerkve tiče me v zvezi z dogajanjem boli tudi to, da smo laiki tudi v tem boju ostali sami. Dobili smo nekaj pozivov s strani škofov naj gremo v prve vrste, to je pa vse. Ne vem, če sem preveč kritična, a občutek imam, da se vrh Cerkve ne boji toliko za družino, kot za svojo moč. To dogajanje je po mojem zanje poligon moči - več kot jih bo danes na shodu, bolj bodo politiki videli, da je moč Cerkve še vedno nekaj, na kar morajo računati, ko bodo delili mesta, položaje, denar. Upam, da ni tako hudo, a težko verjamem, da bi bilo kaj več od tega. Težko mi je za vse laike, ki se z veliko gorečnostjo in predanostjo borijo za Cerkev in prave vrednote, a niso vredni niti odgovora na to, za kaj so v Cerkvi iste vrednote večkrat pohojene in je kljukec tisti, ki se zanje zavzema.

Urška Smerkolj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 weeks 3 days od tega
Pridružen: 30.01.2011

Ja, dobro je spet prebrati to debato, ki se je začela pred tremi leti. Tako lažje vidim kompleksnost tega kar se dogaja. Sprejetje zakona je le nek zunanji odraz tega, kar se že dolgo let vali pod površjem. Izguba vrednot ... Delež Cerkve in tudi svoj delež pri vsem skupaj vidim v tem, da nam do določene mere čisto paše iti s tem tokom (za ugodjem, častjo, močjo, denarjem ...). Kristjani zato največkrat ne uspemo biti alternativa sredi kapitalistične in egoistične družbe. Alternativa, ki bi pritegnila druge - ker bi iz nje žarelo navdušenje, veselje nad tem, da lahko služimo ubogim, da se lahko darujemo, da sledimo Božji volji. A živim tako? Ne.

Vprašanje zakonika me prestraši in vidim, da mi je lažje razmišljat o tem, kaj naj naredim, kot kako naj živim. Ampak stiske današnjega časa prinašajo veliko večji izziv, kot je samo vprašanje ali bo zakon sprejet ali ne. Naj nam Sveti Duh najprej izprosi, da bi se tega zavedali in potem naj nam kaže pot, kako naj na to odgovarjamo.

Kar se Cerkve tiče me v zvezi z dogajanjem boli tudi to, da smo laiki tudi v tem boju ostali sami. Dobili smo nekaj pozivov s strani škofov naj gremo v prve vrste, to je pa vse. Ne vem, če sem preveč kritična, a občutek imam, da se vrh Cerkve ne boji toliko za družino, kot za svojo moč. To dogajanje je po mojem zanje poligon moči - več kot jih bo danes na shodu, bolj bodo politiki videli, da je moč Cerkve še vedno nekaj, na kar morajo računati, ko bodo delili mesta, položaje, denar. Upam, da ni tako hudo, a težko verjamem, da bi bilo kaj več od tega. Težko mi je za vse laike, ki se z veliko gorečnostjo in predanostjo borijo za Cerkev in prave vrednote, a niso vredni niti odgovora na to, za kaj so v Cerkvi iste vrednote večkrat pohojene in je kljukec tisti, ki se zanje zavzema.

milena
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 year 19 weeks od tega
Pridružen: 13.01.2011

Dragi vsi,

z veseljem kristjana vam sporočam grozljivo novico, da smo na poti uničenja otrok (še referenduma si nismo uspeli izborit), pa ne po splavih, ampak po samem zakonskem okviru, ki se uspešno pripravlja, da bodo enospolna razmerja imela možnost se enačiti z družino. Res smo mnogi, ki družinskega odnosa nismo bili sposobni ohraniti, pa vendar smo ostali pri Resnici. Tudi če zakon ni bil sklenjen pred Cerkvijo, moj je bil tak, je bil to naravna družina moža in žene, sklenjena pred civilnimi oblastmi in pred občestvom.

Uničenje otrok pa je uničenje civilizacije.

Gospod, hvala ti, sedaj razumem postajo križevega pota, ki me napotuje k joku nad svojimi otroki in svojim rodom. Do danes sem videla kot rod le moji dve hčeri, ki sem jima že dodala vnuka, pa njegovega očka.

Danes pa čutim povabilo k joku za vse otroke, ki bodo rasli v tako zmešanem okolju, kjer si bosta na primer dve lezbijki lahko privoščili naval solidarnosti in posvojili fantke za cel zbor Dunajskih dečkov!!! Kakšni možje bodo to, Bog se nas usmili, grešnikov!

 

 

Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 26 weeks 1 day od tega
Pridružen: 18.08.2013

Prihodnost je res precej meglena, a si vseeno mislim, da upanje še vedno obstaja. Pa ne, da bi sama padla v to celo zmešnjavo in pdprla vse norosti sveta ...

Danes sem imela priložnost svojemu očetu povedat, da se mi zdi pomembno živeti danes, sedanji trenutek, medtem ko mi je on vztrajno pripovedoval o svojih preteklih doživljajih, bolečinah, ljudeh, odnosih. Realnost je pač zanj pretežka in jo utaplja v alkoholu.

Ja, realnost je težka. Tudi sama največkrat kar zbežim. Pa vendar - ko sem najbolj v stiku sama s sabo, takrat mi je lahko tudi najbolj hudo in hkrati takrat zelo jasno vidim pot na katero me kliče Oče.

Zato pri vsej tej zmešnjavi sveta, v katerem živimo, bodimo, tako kot je že zapisal Peter in kot je zapisal tudi skavt Tadej (http://www.skavt.net/kolumna/Bodi-zgled-bodi-moz-bodi-zena), "bodimo možje in žene na mestu in hkrati bodimo sočutni do vseh, ki ne vedo (marsikdaj sem tudi jaz na njihovem mestu) kdo so. To je namreč velika stiska".

Bog, daj nam poguma, da bomo zmogli živeti odgovorno in zrelo življenje, hkrati pa obilno blagoslavljaj vse otroke, katerih starši ne zmorejo, ne znajo ali nočejo vzgajati.