Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Cerkev kot mama

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 40 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Podoba Cerkve kot matere ne govori samo o tem, kakšna Cerkev je, ampak tudi, kakšen obraz bi vedno bolj morala imeti.

 

Mama uči svoje otroke tako, da jim bo v življenju dobro
Mama otroke uči hoditi skozi življenje, da bi jim šlo dobro, vedno jim poskuša pokazati pravo pot v življenju, da bi zrasli in postali odrasle osebe. In vse to počne z nežnostjo, naklonjenostjo, ljubeznijo, tudi takrat, ko želi popraviti našo pot, ker smo nekoliko zašli ali se podali na poti, ki vodijo v prepad. Mama ve, kaj je pomembno, da bi otrok dobro hodil v življenju; in to se ni naučila iz knjig, ampak iz lastnega srca. Univerza, ki jo obiskujejo mame, je njihovo lastno srce.

 

Cerkev počne isto: usmerja naše življenje in nas poučuje, da bi dobro hodili. Kot deset zapovedi, ki nam kažejo pot do zrelosti in so trdne točke za naše ravnanje. Zapovedi so sad nežnosti in ljubezni Boga, ki nam je zapovedi dal. Ponovno jih preberimo in v njih ne glejmo le skupek prepovedi, ampak jih razumimo kot besede, napotke, ki nam jih daje mama, da bi nam v življenju šlo dobro. Videli boste, da se nanašajo na naš odnos do Boga, do nas samih in do drugih, ravno na tisto, kar nas uči mama, da bi dobro živeli. Vabijo nas, da si ne ustvarjamo materialnih idolov, ki nas zasužnjujejo, da se spominjamo Boga, da spoštujemo starše, da smo iskreni, da spoštujemo druge … Mama nikoli ne uči to, kar je slabo, svojim otrokom želi samo dobro, in tako dela tudi Cerkev.

 

Mama spremlja in razume tudi takrat, ko otroci zaidejo
Ko otrok odraste in stopi na svojo pot, prevzame odgovornost, hodi s svojimi nogami, počne, kar hoče, in včasih se tudi zgodi, da skrene s poti, doživi nesrečo. Mama vedno, v vsaki situaciji, še naprej s potrpežljivostjo spremlja otroke. To, kar jo žene, je moč ljubezni. Mama zna spremljati z diskretnostjo in nežnostjo hojo svojih otrok in tudi ko naredijo napako, vedno najde način, da jih razume, jim je blizu, jim pomaga. Mislim na mame, ki trpijo zaradi svojih otrok, ki so v zaporih ali se nahajajo v težkih situacijah. Te mame se ne sprašujejo, ali so krivi ali ne, ampak jih še naprej ljubijo in pogosto trpijo poniževanja, a ni jih strah, še naprej se darujejo.

 

Takšna je tudi Cerkev. Je usmiljena mama, ki razume, ki vedno želi pomagati, opogumljati tudi tiste otroke, ki so storili napako in delajo napake, nikoli ne zapre vrat Hiše; ne obsoja, ampak ponuja Božje odpuščanje, ponuja njegovo ljubezen, ki vabi, da ponovno stopijo na pot tudi tisti otroci, ki so padli v globoko brezno. Mame ni strah vstopiti v njihovo noč, da bi jim dala upanje. In Cerkve ni strah vstopiti v našo noč, ko imamo temo v duši - v vesti, da bi nam dala upanje. Cerkev je Mati.

 

Mama moli za svoje otroke
Mama zna tudi prositi za svoje otroke, trkati na vsaka vrata, brez preračunavanja in z ljubeznijo. Mame pa znajo trkati tudi in predvsem na vrata Božjega srca. Mame veliko molijo za svoje otroke, še posebej za tiste šibkejše, za tiste, ki so se v življenju podali na nevarne in zgrešene poti. Mislim na vas, drage mame: koliko molite za svoje otroke, ne da bi se utrudile! Nadaljujte z molitvijo, z izročanjem vaših otrok Bogu; On ima veliko srce! Trkajte na vrata Božjega srca z molitvijo za otroke!

 

Enako počne Cerkev: z molitvijo polaga v Gospodove roke vse situacije, v katerih se nahajajo njeni otroci. Zaupajmo v moč molitve Matere Cerkve. Gospod ne ostaja neobčutljiv. Vedno nas zna presenetiti, ko to najmanj pričakujemo. Mati Cerkev to ve!« (Papež Frančišek med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 18.9.2013)

 

 

 

 

Frančišek med splošno avdienco: Cerkev je kot mama, ki nam kaže pravo pot skozi življenje