Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Cerkev ima razsežnost vdovstva

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 12 hours 32 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

“Jezus ima to sposobnost, da z nami trpi, da nam je blizu v našem trpljenju in ga vzame za svojega. Ko je srečal vdovo iz mesta Naim, se mu je zasmilila, saj je izgubila edinega sina. Jezus je namreč vedel, kaj pomeni biti vdova v tistem času. Gospod je imel posebno ljubezen do vdov, zanje je skrbel. Ta vdova pa je prav tako ‘ikona Cerkve’, kajti tudi Cerkev je v določenem smislu vdova. Njen Ženin je odšel in Ona hodi skozi zgodovino ter upa, da ga bo našla, da se bo srečala z Njim. In bo dokončno Nevesta. A do takrat je sama. Gospod ni viden. Zato ima Cerkev določeno razsežnost vdovstva. To je pogumna Cerkev, ki brani otroke, kot tista vdova, ki je šla k pokvarjenemu sodniku, se branila in na koncu zmagala. Naša mati Cerkev je pogumna! Ima pogum žene, ki ve, da so njeni otroci njeni in jih mora braniti in jih voditi v srečanje s svojim Ženinom… Pogumna vdova Makabejka s sedmimi sinovi, ki so mučeni umrli, ker niso zanikali Boga; ta mati je s svojimi sinovi govorila v dialektu. Tudi naša mati Cerkev nam govori v dialektu, v jeziku resnične pravovernosti, ki ga vsi razumemo, v jeziku katekizma, ki nam daje moč, da gremo naprej v boju proti zlu. Ta razsežnost vdovstva Cerkve, ki hodi skozi zgodovino in upa, da bo srečala, našla Gospoda … Takšna je naša mati Cerkev! Je Cerkev, ki je zvesta in zna jokati. Ko Cerkev ne joka, nekaj ni v redu. Joka za svojimi otroki in moli! Je Cerkev in gre naprej, vzgaja otroke, jim daje moč in jih spremlja vse do zadnjega slovesa, da bi jih izpustila v roke svojega Ženina, ki ga bo na koncu tudi ona srečala. To je naša mati Cerkev! Vidim jo v tej vdovi, ki joka. Gospod pa Cerkvi pravi: 'Ne jokaj, jaz sem s tabo, jaz te spremljam, te čakam tam, na jagnjetovi svatbi. Ustavi se, kajti tvoj sin, ki je bil mrtev, sedaj živi.' Takšen je namreč pogovor med Gospodom in Cerkvijo. Ona brani otroke, a ko vidi, da so mrtvi, joka in Gospod ji pravi: 'Jaz sem s tabo in tvoj otrok je z mano.' Kot je dejal mladeniču v mestu Naim, naj vstane z mrtvaških nosil, Jezus tudi nam velikokrat pravi, naj vstanemo, ko smo mrtvi zaradi greha, in naj prosimo odpuščanje. In ko nam Jezus odpusti in nam povrne življenje, nas izroči naši materi. Naša sprava z Gospodom se ne konča s pogovorom 'jaz, ti in duhovnik, ki mi podeli odpuščanje'; konča se takrat, ko nas Gospod izroči naši materi. Tu se konča sprava, kajti ni življenjske poti, ni odpuščanja, ni sprave zunaj matere Cerkve. Prosim Gospoda za milost, da bi vedno zaupali tej mami, ki nas brani, nas uči, nas vzgaja in nam govori v dialektu.” (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2013)

 

 

 

Papež med jutranjo mašo o vdovski razsežnosti Cerkve: Naša mati Cerkev je pogumna!

 

 

 

 

“Kdor vlada, mora ljubiti svoj narod, kajti vladar, ki ne ljubi, ne more vladati. Kvečjemu lahko izvaja disciplino, postavlja stvari v red, a ne more vladati. Kralj Davida je tako ljubil svoje ljudstvo, da je po grehu, povezanim s štetjem prebivalstva, rekel Gospodu, naj kaznuje njega in ne ljudi. Za oblastnika sta torej pomembni dve kreposti: ljubezen do naroda in ponižnost. Ni mogoče vladati brez ljubezni do naroda in brez ponižnosti! Vsak moški, vsaka ženska, ki mora prevzeti neko vodstveno službo, si mora zastaviti dve vprašanji: Ljubim svoje ljudstvo, da bi mu tako bolje služil? Sem ponižen in slišim vse ostale, različna mnenja, da bi tako izbral najboljšo pot? Če si teh vprašanj ne zastavi, njegovo / njeno vodenje ne bo dobro. Oblastnik, moški ali ženska, ki ljubi svoj narod, je ponižen moški oz. ženska. Po drugi strani sv. Pavel spodbuja k molitvi za oblastnike, da bi vsi lahko živeli mirno življenje. Državljani se ne morejo ne zanimati za politiko. Nihče ne more reči, da sam nič ne šteje, da drugi vladajo. Ne, ne! Jaz sem odgovoren za njihovo vladanje in moram narediti najbolje, kar lahko, da bi oni dobro vladali, in moram storiti več, da sodelujem v politiki, kolikor lahko. Politika, pravi družbeni nauk Cerkve, je ena od najvišjih oblik ljubezni, kajti pomeni služiti skupnemu dobremu. Ne morem si oprati rok. Vsi moramo nekaj prispevati. Obstaja navada, da se o oblastnikih govori samo slabo in se klepeta o stvareh, ki ne gredo prav. V novicah na televiziji ali v časopisih se vedno samo napada, govori se samo slabo, se nasprotuje. Morda je oblastnik res grešnik, kot je to bil David, a jaz moram sodelovati s svojim mnenjem, besedami, tudi grajanjem, kajti vsi moramo sodelovati v skupnem dobrem. In če smo veliko krat slišali, da se dober katoličan ne vpleta v politiko, to ni res, to ni prava pot. Dober katoličan se vpleta v politiko in daje vse od sebe, da bi oblastnik lahko vladal. Najboljša stvar, ki jo lahko ponudimo oblastnikom, pa je molitev. Je tisto, kar pravi Pavel: ‘Moliti za vse ljudi, za kralje in vse oblastnike.’ Moliti, da bi oseba, ki je na oblasti, lahko dobro vladala, ljubila svoj narod in mu služila, da bi bila ponižna, da bi se spreobrnila. Kristjan, ki ne moli za oblastnike, ni dober kristjan! Molimo za oblastnike, da nam bodo dobro vladali, da bodo vodili našo domovino, naš narod in svet naprej, da bosta v njem mir in skupno dobro.” (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 16.9.2013)

 

 

 

Papež Frančišek med jutranjo mašo: Moliti za oblastnike