Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Čas miru in čas krize

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 3 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Molimo, da bi vladajoči v trenutkih krize bili enotni za dobro naroda

»Danes molimo za vladajoče, ki so odgovorni, da skrbijo za svoje narode v teh trenutkih krize: državne voditelje, predsednike vlad, zakonodajalce, župane, deželne predsednike ... Naj jim Gospod pomaga in jim da moč, kajti njihovo delo ni lahko. In da bi, ko bodo med njimi razlike, razumeli, da v trenutkih krize morajo biti zelo enotni za dobro naroda, kajti enostnost je višja od konflikta.«

 



Homilija: Čas miru in čas krize

»Prvo berilo se začne: 'Tedaj je Cerkev po vsej Judeji in Galileji in Samariji imela mir. Krepila se je, živela v Gospodovem strahu in rastla po tolažbi Svetega Duha.' Čas miru. Cerkev, ki raste. Cerkev je mirna, ima tolažbo Svetega Duha, je v tolažbi. Lepi časi. Zatem sledi Enejeva ozdravitev, potem Peter obudi Gazelo, Tabito ... Stvari, ki se dogajajo v miru.

A obstajajo tudi časi brez miru v prvi Cerkvi: časi preganjanj, težki časi, časi, ki vernika postavijo v krizo. Krizni časi. In čas krize je to, o čemer nam danes pripoveduje Janezov evangelij. Ta evangeljski odlomek je konec dogajanja, ki se je začelo s pomnožitvijo kruha, ko so Jezusa hoteli narediti za kralja; Jezus gre molit, oni ga naslednji dan ne najdejo, gredo ga iskat, ga najdejo in Jezus jih graja, ker ga iščejo, da bi jim dal jesti, ne pa zaradi besede večnega življenja. In vsa ta zgodba se konča tukaj. Pravijo mu: 'Daj nam ta kruh.' In Jezus pojasni, da je kruh, ki ga bo dal, njegovo lastno telo in lastna kri.

 

Tisti čas so mnogi izmed Jezusovih učencev, potem ko so ga poslušali, rekli: 'Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati?' Jezus je rekel, da kdor ne jé njegovega telesa in ne pije njegove krvi, ne bo mogel imeti večnega življenja. Jezus je tudi rekel: 'Če boste jedli moje telo in mojo kri, boste obujeni poslednji dan.' ... 'Ta beseda je trda, preveč je trda. Nekaj tu ne štima. Ta človek je šel čez vse meje.' To je trenutek krize. Bili so trenutki miru in so trenutki krize. Jezus je vedel, da so učenci godrnjali. Tukaj imamo razlikovanje med učenci in apostoli. Učencev je bilo 72 ali več, apostolov pa je bilo dvanajst. 'Jezus je namreč vedel od začetka, kateri so, ki ne verujejo, in kdo ga bo izdal.' Nadaljuje s tistim 'biti pritegnjeni od Očeta'. Oče nas priteguje k Jezusu. In tako se reši kriza.

 

In od tistega trenutka so mnogi izmed njegovih učencev šli stran in niso več hodili z njim. Vzpostavili so razdaljo. 'Ta človek je nekoliko nevaren, ... in ti nauki ... ja, je dober človek, pridiga in ozdravlja, a ko pride do teh čudnih stvari ... lepo prosim, pojdimo stran.' Isto sta naredila učenca iz Emavsa na velikonočno jutro: 'Ah ja, čudne reči, in še žene, ki so govorile, da je grob prazen ... tu nekaj smrdi', sta rekla, 'hitro pojdiva stran, saj bodo prišli vojaki in bodo križali še nas.' Isto sta naredila vojaka, ki sta varovala grob. Videla sta resnico, potem pa sta raje prodala svojo skrivnost in si rekla: 'bodiva  na varnem, ne vmešavajva se v te zgodbe, ki so nevarne.'

 

Trenutek krize je trenutek izbire, je trenutek, ki nas postavi pred odločitve, ki jih moramo sprejeti. Vsi smo v življenju imeli in bomo imeli krize. Družinske krize, krize v zakonu, družbene krize, krize dela, mnoge krize. Tudi ta pandemija je trenutek družbene krize.

Kako reagirati v tem trenutku krize? 'Odslej je mnogo njegovih učencev odstopilo in niso več hodili z njim.' Jezus se odloči, da bo izzval apostole: rekel je torej dvanajsterim: 'Ali hočete oditi tudi vi? Odločite se.' In Peter še drugič izpove: 'Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Božji Sin.' Peter v imenu dvanajsterih prizna, da je Jezus Sveti Božji, Božji Sin. Prva izpoved je bila: 'Ti si Kristus, Sin živega Boga'. Takoj zatem je Jezus začel razlagati trpljenje, ki bo prišlo. Peter ga zaustavi: 'Ne, ne, Gospod, tega pa ne!' In Jezus ga graja. A Peter je zdaj že malo dozorel in ga tukaj ne ustavlja. Ne razume, kaj Jezus pravi s tem 'jesti meso, piti kri', ne razume, a se zanese na Učitelja. Zanese se. In izreče to drugo izpoved: 'Pa h komu naj gremo, lepo prosim, ti imaš besede večnega življenja.'

 

To nam pomaga, vsem nam, živeti trenutke krize. V mojih krajih je pregovor, ki pravi: 'Ko si na konju in moraš prebresti reko, prosim ne zamenjaj konja na sredi reke.' V trenutkih krize – biti zelo neomajni v verskem prepričanju. Ti, ki so odšli, so zamenjali konja, iskali so drugega učitelja, ki ne bi bil tako trd... V trenutku krize je na mestu vztrajnost, tišina. Ostati, kjer smo, nepremično. To ni trenutek za spremembe, je trenutek za zvestobo, zvestobo Bogu, zvestobo stvarem, ki smo jih imeli od prej. Prav tako je trenutek spreobrnjenja, da bi nas ta zvestoba navdihnila h kakšni spremembi na bolje, ne pa da bi se oddaljili od dobrega.

 

Trenutki miru in trenutki krize. Mi kristjani se moramo naučiti delovati v obojem. Obojem. Nek duhovni oče pravi, da je trenutek krize kakor iti skozi ogenj, da bi postal močnejši. Naj nam Gospod pošlje Svetega Duha, da bi se znali zoperstaviti skušnjavam v trenutkih krize, da bi znali biti zvesti prvim obljubam, z upanjem, da bomo zatem živeli trenutke miru.

 

Pomislimo na svoje krize: družinske krize, krize v skupnosti, krize na delu, družbene krize v svetu, v državi ... mnoge krize. Naj nam Gospod da moč v trenutkih krize, da ne bi prodali vere.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 2.5.2020)

 

Papež: Da bi vladajoči v trenutkih krize bili enotni za dobro naroda