Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Blagoslov velikonočnih jedi

Ni odgovorov
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 30 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

 

Velikonočni zajtrk

 

Pred nami so jedila, ki ustvarjajo praznično razpoloženje. Ob tem pa se mi kar vsiljuje misel mnogih zakonskih parov z majhnimi otroki, ki pravijo, da je običajno nedeljsko kosilo med najbolj stresnimi trenutki v domači hiši. Verjetno je tako pogosto tudi z velikonočnim zajtrkom. Prav zato bi rad z vami delil nekaj misli o tem obedu.

 

Velikonočni zajtrk, ki ga te jedi ustvarjajo, se zdi kot prehod od zadnje večerje k binkoštnemu obedu apostolov. Zadnja večerja na veliki četrtek, ki jo duhovniki vsako leto slovesno obhajamo s svojim škofom, zvečer pa z verniki, za apostole ni potekala posebej praznično. V zraku je bila napetost. Jezus pravi Judi, naj stori brž, kar mora storiti. Med učenci je vladal nemir. Peter še ni dojel, kaj je njegov smisel in cilj v življenju. Rad bi bil pomemben in rad bi ljubil hkrati. Tomaž se je vrtel okrog dvoma. Večino je navdajal nemir. Mirna, kljub bolečini, sta bila zagotovo le Jezus in apostol Janez. Jezus je mir našel v zaupanju v Očeta, v čigar naročje se je izročil. Apostol Janez je zaupal Gospodu in se potopil v Njegovo ljubezen.

 

Podobno nemirni kot apostoli pri zadnji večerji smo pogosto tudi mi. Takšni so lahko tudi naši obedi, takšen je lahko velikonočni zajtrk, pa čeprav jemo blagoslovljene jedi. Zato je prav, da prosimo, da bo blagoslov jedi tudi blagoslov naših duš. Jedi same nas vabijo, da vzljubimo Jezusa in posnemamo apostola Janeza. Skrivnost miru je v izročitvi v Očetove roke in darovanju za brate in sestre, v ljubezni do Boga in sočutju do sočloveka. Pirhi, meso in hren – predstavljajo Jezusovo daritev. Izroča se Očetu in dovrši nalogo, ki mu jo je zaupal. Potica, trnjeva krona, predstavlja ljubezen, ki je okronala to daritev. V tej drži do življenja in Boga je lepota velikonočnega zajtrka.

 

Ko bomo jedli ta znamenja, naj nas preveva Duh velike noči ali bolje duh binkošti. Naj uničuje razdeljenost, ki privre na dan ob velikem četrtku. Naj nam ne bo odveč služiti drugemu v ljubezni in sočutju. Če bomo v teh dneh globlje razumeli smisel našega trpljenja in vstajenja, bo tudi naše razumevanje globlje. Vsi smo ranjeni, vsi pribiti na svoje križe, a s Kristusom lahko vstajamo v novo življenje. Življenje odpuščanja, darovanja in praznovanja. A le s Kristusom, z Vstalim, ki nam kaže pot s Kalvarije vsakdana v Luč novega jutra in novih dni. Brez Gospoda, smo izgubljeni in nemirni kot apostoli. Šele na binkošti najdejo svoj mir. Ko srečajo Gospoda, prejmejo njegovega duha in se podajo na pot ljubezni.

 

Povabimo tudi k našemu obedu Gospoda, ki želi prinesti mir. Mir, ki je v odkrivanju našega poslanstva in globljega smisla življenja. Brez globljega smisla, je vse brezciljno in naporno. V luči vstajenja, zaupanja v božjo ljubezen, pa velikonočne jedi prinašajo resničen blagoslov. Prosimo torej, da se ta blagoslov ne dotakne le naših jedi, ampak naših src, naših domov in skupnosti. Da bi se mogli podarjati drugemu in živeti v ljubezni in sočutju. Da bo vstajenjski pozdrav: Mir vam bodi, našel svoj prostor v našem domu.