Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Binkošti 2017 - Prejmite Svetega Duha

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 21 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus se prikaže učencem

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« Jn 20,19-23

 

Prejmite Svetega Duha!

Danes so Binkošti. Na poseben način smo bili mnogi deležni tega dogodka pri zakramentu sv. birme. Kakor je Jezus pred skoraj 2000 leti podelil Svetega Duha svojim učencem, ga želi podeliti tudi nam vedno znova. Ali smo zanj odprti? Ali lahko Sveti Duh vstopi v naša življenja in kako naj po nas deluje?

Spomnimo se dogodka v zgodovini Izraelskega ljudstva, ki Bogu ni bil posebej všeč in ga poznamo kot nasprotje binkošti. Veste, kateri dogodek imam v mislih? Gradnjo Babilonskega stolpa. Kaj se je takrat zgodilo? Približno takole beremo: »Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. … Ljudstvo je reklo: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!«Bog je stopil dol v strahu za človeka, da ga ustavi, kajti ugotavljal je: kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Lahko si mislimo, da je Bog razmišljal, da bo tisto, kar bodo naredili prej slabo kot dobro. (prim. 1 Mz 11,1-6).«

Kaj je zaznamovalo Babilon na eni strani in kaj Binkošti na drugi? Kako so razpoloženi udeleženci Babilona in kako udeleženci Binkošti? Prvi so močni, polni vsega in hočejo iz 'presežka' zgraditi sebi ime, si postaviti spomenik in postati popolnoma samostojni brez Boga. Na drugi strani so učenci, prestrašeni in nemočni. Vedo, da jim lahko pomaga le Bog. Kar lahko torej rečemo ob opazovanju dveh dogodkov Babilona in Binkošti je, da Bog prihaja po Svetem Duhu med tiste, ki se zavedajo svoje majhnosti in iščejo božjo pomoč.

Kaj pa je znamenje, da Sveti Duh deluje in kako deluje? Božja beseda nam danes ponuja lepo podobo o Svetem Duhu:

-          V prvem berilu smo slišali: »Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. … Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku (Apd 2,4.6-7).«

-          Apostol Pavel nam govori v drugem berilu: »Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh.« (1 Kor 12,4-7).«

-          V evangeliju pa smo slišali: »Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20,21-23)«.

Biti v Svetem Duhu in v njem delovati pomeni:

-          Biti majhen, pomeni v jeziku bližnjega. Govoriti tako, da te lahko razume čisto vsak.

-          Delovati v korist vseh. Ali res živimo v Svetem Duhu se pozna po naših delih. Ali delamo za druge ali delamo zase? Sveti Duh ni duh utrdb naše pobožnosti, naše modrosti in pomembnosti.

-          Biti koristen. Koristni smo lahko če govorimo v jeziku ljudi, ki nas potrebujejo. Ko smo v letu 400 obletnice Vincencijanske karizme, je za Vincencijeve še posebej pomembno vprašanje: Ali smo v Svetemu Duhu tam, kjer nas ljudje potrebujejo.

-          Biti v miru in delovati v miru! Današnji čas je čas živčnosti. Ta zagotovo ni dar Svetega Duha. In kaj prinaša mir? Mir je v izpolnjevanju poslanstva, v izhodu iz sebe k drugemu. »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam«, pravi Jezus. In mir je v odpuščanju. Sveti Duh nam prinaša odpuščanje in po odpuščanju, po zavesti, da nam je odpuščeno, prejmemo mir.

Prepričan sem, da si tega Duha, tega razpoloženje in te moči vsi želimo. Odprimo se torej pred Bogom:

-          v svoji nemoči, da bo On naša moč,

-          v svojem nemiru, da bo On naš mir,

-          v svoji sebičnosti, da bo On naša Ljubezen.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 49 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

"Kaj je zaznamovalo Babilon na eni strani in kaj Binkošti na drugi? Kako so razpoloženi udeleženci Babilona in kako udeleženci Binkošti? Prvi so močni, polni vsega in hočejo iz 'presežka' zgraditi sebi ime, si postaviti spomenik in postati popolnoma samostojni brez Boga. Na drugi strani so učenci, prestrašeni in nemočni. Vedo, da jim lahko pomaga le Bog.

 

Biti v Svetem Duhu in v njem delovati pomeni:

-          Biti majhen, … govoriti v jeziku bližnjega...

-          Delovati v korist vseh… Delamo za druge ali delamo zase?...

-          Biti koristen… V letu 400 obletnice Vincencijanske karizme, je za Vincencijeve še posebej pomembno vprašanje: Ali smo v Svetemu Duhu tam, kjer nas ljudje potrebujejo?

-          Biti v miru in delovati v miru! … Mir je v izpolnjevanju poslanstva, v izhodu iz sebe k drugemu... In mir je v odpuščanju..."

 

Vesela sem te močne pridige, v kateri so me še posebej nagovorili tile zgornji poudarki.

Natanko 10 let je minilo (7.6.2007), od kar je imel p. Raniero Cantalamessa v Stični duhovno obnovo za slovenske škofe in duhovnike prav na to temo. Govoril je o Binkoštih in Babilonu. Hvaležna sem p. Štefanu Kožuhu, ki mi je ob neki priložnosti podaril CD s posnetkom teh razmišljanj. Tako so me nagovorila, da sem en cikel vizitacij (3 leta uradnih obiskov naših skupnosti v provinci) posvetila prav temu premisleku: V našem življenju sta dve gradbišči, ki sta stalno odprti. Eno je Babilon, drugo pa Binkošti. Sama se vsak trenutek sproti odločam, na katerem gradbišču želim graditi… Vse naše dejavnosti – načrtovanja, projekti, delo pri bolnikih, pri otrocih, v kuhinji, na vrtu, v pisarni…, naš čas za molitev, študij… naše počivanje, izbire oddiha, rekreacije, dopusta… - vse je lahko ali Babilon ali Binkošti. Od mene je odvisno ali skrbim predvsem zase – za svoje ime, ali pa se zavedam, da je vse, kar imam, dar, in sem zato, kljub vsej svoji majhnosti, nemoči, grešnosti, poklicana k izhodu iz sebe, k podarjanju naprej, k oznanjevanju imena Njega, ki je Darovalec z veliko začetnico…

 

 

Pridi, Sveti Duh!

Posveti nas, napolni naša srca z gorečim hrepenenjem po resnici, poti in polnem življenju!

Zaneti v nas svoj ogenj ljubezni, da bomo ob njem postajali luč, ki sveti, greje in tolaži!

Daj našim okornim jezikom besede, ki bodo govorile o Tvoji ljubezni in lepoti! 

Preustvari nas, da bomo ljudje ljubezni, priče učlovečene Besede, da boš lahko tudi po nas prenavljal obličje zemlje!

Pridi, Sveti Duh in ostani z nami!

 

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 22 hours 40 min od tega
Pridružen: 07.12.2016

 Jaz se srečujem  z različnimi ljudmi na poti svojega življenja. Moram reči, da me ne moti ali je človek veren ali ne veren. Bolj mi je pomembno kako nastopa v množici ljudi in kako se znjim lahko vzpostavi dobro komunikacijo. Večkrat opažam, da so lahko nekateri ljudje, ki niso precej verni bolj dostopni in ponižni, kot tisti, ki vero prakticirajo. Tako jaz vidim v krogu ljudji, ki me obkrožajo. So pa tudi izjeme na en in drug način. Me ni je najbolj pomembno, da se s človekom dobim v komunikaciji in, da znamo oz. zmoremo biti majhni drug pred drugim. Najti je potrebno čas, da si lahko pomagamo med seboj v delu ali drugih okoliščinah. V tem se lahko čutimo koristne in živimo v notranjem miru. Mislim, da si lahko med seboj pomamgamo tudi z denarnimi ali materialnimi donacijami.

Glede na temo življenja pa je potrebno najti veliko miru in tudi notranjega počitka, da nismo preveč živčni in tako lahko kažem svoj  mir. Pomembno je, da znamo poiskati pomoč pri drugemu ali pomoč nuditi drugim, ki jo potrebujejo.

Pri tem pa rabimo Svetega Duha, ki ga prejemamo od Boga.

 

 Gorazd Lapanja 

 

Mihaela
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 23 weeks 3 days od tega
Pridružen: 19.02.2011

Včasih je videti bolj prijeten in tudi bolj komunikativen tisti človek, ki se na vse požvižga vendar tudi ne zareže v globino, težko pa je teči z njim na dolge proge. Ravno pred kratkim, sem imela s svojim bližnjim zelo neprijetno komunikacijo. Hvala Bogu, da mi je prav preko njega dal spoznati,  po različnih poteh, da sem na stvari gledala precej enostransko. Ko mi je bilo dano spoznati, kaj ta »nekomunikativni« človek hoče povedati, sem videla, da je bilo zelo pomembno, da je povedal, pa čeprav na meni neljub način. Res je pomembno biti majhen, da bližnjega slišimo.   Ravno v tem času sem slišala in prebrala spodbudne misli o evangeliju. Pomagale so mi izostriti pogled. Hvala zanje. Biti majhen, govoriti v jeziku bližnjega.  Najti izhod iz sebe in stopiti k drugemu. Ne samo z bliščem, tudi z bedo. K drugemu, da mi da videti mojo majhnost, in hkrati k drugemu, da lahko tudi jaz podarim, kar mi je podarjeno. Odprimo se torej pred Bogom: - v svoji nemoči, da bo On naša moč, - v svojem nemiru, da bo On naš mir, - v svoji sebičnosti, da bo On naša Ljubezen

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 1 hour od tega
Pridružen: 10.01.2012

Nagovarja me, da strah učencev ni ovira za delovanje Svetega Duha. Strahu navkljub so hrepeneli po srečanju z živim Bogom. Najbrž je normalno, da je tudi nas kdaj strah na poti za Jezusom. A če mu zares želimo slediti, nam bo Duh prišel naproti. Ne bomo pa ga mogli srečati, če bomo živeli zgolj iz sebe, iz svojega prav, zaklenili pa srca in razum pred Njim. Njega bomo vedno srečali le v ponižnosti.

Lepa mi je tudi misel, da Sveti Duh deluje v korist vseh. Da pa bi zmogla vedeti, kaj je v mojo korist in korist bližnjega, moram vedno znova preverjati, kam mene kliče Bog in ne zgolj moj ego. Biti pa moram tudi v neprestanem dialogu z bližnjim, da lahko skupaj iščeva, kaj je resnično dobro za oba.