Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

b02 Beseda daje življenje, razločuje in vabi k pričevanju

2 odgovora [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 9 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011

Beseda je meso postala in se naselila med nami

 

V začetku je bila Beseda
in Beseda je bila pri Bogu
in Beseda je bila Bog.
Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je nastalo po njej
in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.
V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.
In luč sveti v temí, a temá je ni sprejela.

Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez.
Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči,
da bi po njem vsi sprejeli vero.
Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.
Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.

Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal,
a svet je ni spoznal.
V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli.
Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč,
da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime
in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža,
ampak iz Boga.
In Beseda je meso postala in se naselila med nami.
Videli smo njeno veličastvo,
veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin,
polna milosti in resnice.

Janez je pričeval o njej in klical:
»To je bil tisti, o katerem sem rekel:
Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj,
ker je bil prej kakor jaz.«
Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo.
Postava je bila namreč dana po Mojzesu,
milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.
Boga ni nikoli nihče videl;
edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju,
on nam je razlóžil. (Jn 1,1-18)


 

Beseda daje življenje, razločuje in vabi k pričevanju

Na zadnjem srečanju študentske skupine je eden od študentov predlagal, da bi se na prihodnjem srečanju pogovarjali o besedi, o moči besede, o grdi besedi ipd. Zato sem bil ob tem evangeliju še posebej pozoren na vlogo, ki jo ima beseda, o kateri govori evangelist Janez. Trije pomeni so se mi prav hitro izrisali.Vse tri pa lahko povežemo tudi z letošnjo zgodbo v jaslicah. Katere tri naloge bi pripisali besedi? Prva je zelo očitna: stvarjenje. Beseda daje življenje. Vse je po njej nastalo in brez nje ni ničesar. Druga? Kaj bi bila lahko druga naloga? V igri sta luč in tema. Beseda se zdi, da prinaša razločevanje med lučjo in temo. Ko jo Bog izgovarja, vstopa na svet luč in kaže na temo. Torej bi lahko rekli, da je druga naloga razločevanje. In kaj je tretja? Janeza Krstnika izziva, da pričuje o njej. Beseda sama izziva k pričevanju.

Poglejmo torej te tri naloge: Beseda daje življenje, prinaša razločevanje o temi in luči ter vabi k pričevanju. Kako naj to živimo v vsakdanjem življenju, lahko vidimo v jaslicah ob treh Jezusovih prilikah. O besedi, ki daje življenje govori prilika o usmiljenem Samarijanu, o besedi, ki razločuje med temo in lučjo lahko razmišljamo ob izgubljenem sinu, o Besedi, ki vabi k pričevanju pa govori Jezusovo srečanje s Samarijanko.

Zgodbe poznamo, pa se vseeno nekoliko ustavimo ob njih. Zgodba o usmiljenem Samarijanu nam govori, kako so razumeli Besedo trije ljudje. Duhovnik in levit na eni strani ter usmiljeni Samarijan na drugi. Duhovnik razume besedo kot golo čaščenje Boga. Mudi se mu domov, ne gleda ne na levo ne na desno. Opravil je svojo službo, sedaj se vrača domov. Z Bogom se je vse dogovoril. Božja beseda je v njem zato, da potolaži svojo dušo, da dobi občutek, da je v redu. Vse obredje je namenjeno predvsem njemu. V obredju se pomiri in zadovolji. Če vemo za duhovnika, da gre domov, za levita ne vemo, kam gre. Vsekakor ima v glavi nekaj podobnega kakor duhovnik. Hiti mimo reveža, ker se ga to ne tiče. Noče se mazati s krvjo reveža, ne želi se vpletati v Bog ve kakšne spore. Tudi on dobro pozna Besedo, a jo razume kot priložnost za opravičevanje. V jaslicah ga vidimo, kako iz varne razdalje opazuje, kaj se bo zgodilo. Zdi se, da celo upa, da Samarijanu ne bo uspelo, da se bo trudil zaman.

Priliko o izgubljenem sinu je Jezus povedal tistim, ki so se imeli za pravične. Z njo je pokazal na revščino starejšega sina, ki nima poguma, da bi se srečal s seboj, zato obsoja tako mlajšega sina, ki išče, kot očeta, ki ljubi. Starejši sin razume besedo kot sredstvo za blaženje sporov. Vse mora biti prav, vse mora izpasti dobro, predvsem pa on sam. Seveda ne gre dolgo. Ker jo mlajši sin razume kot iskanje med lučjo in temo, med svobodo in ujetostjo, starejšega s tem vznemirja. Oče pa je vedno miren. Ljubi in jasno ve, kaj je dobro in kaj zlo.

Tu imamo še Jezusovo srečanje s Samarijanko, ki svoje življenje izgublja v iskanju tolažbe. Menja može in ta je že šesti. Išče žive vode, a je ne najde. Želi si najti, a brez uspeha. Ko končno sreča nekoga, ki ji spregovori o živi vodi, ki ji pove vso zgodovino, ki jo pozna in v globini razume, ne more molčati. Kljub svoji sramoti gre in nagovori celotno vas. »Srečala sem Njega, ki mi je povedal vse o mojem življenju,« pogumno sporoča. Pričuje o novem Življenju. V njej je beseda spet pognala življenje, po njej je prepoznala dobro in slabo, zato ne more, da ne bi pričevala.


Kako zelo si želim, da bi bili kristjani žive podobe usmiljenega Samarijana, mlajšega sina in Samarijanke.
Da bi v nas beseda dajala življenje in izzivala, da življenje prinašamo drugim. Božič, ki je za nami, je zaman, če v nas ni prebudil življenja in če Beseda po nas ne bo prinašala drugim življenja. Če v božiču nismo prepoznali lepote luči in se zgrozili nad temo, nismo razumeli ničesar. Beseda v nas mora prinašati razločevanje, to razločevanje moramo v zvestobi besedi neprestano živeti. Nazadnje je pred nami Samarijanka, navdušena nad življenjem, nad spoznanjem. Takšnih kristjanov potrebujemo, da bo Beseda v njih rodila pričevanje. Bog naj nam pomaga, da Beseda v nas nikoli ne miruje.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 32 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala za to lepo pridigo!

 

Zelo me je nagovorila ta misel o trojni nalogi, ki jo prinaša Beseda: »Daje življenje, prinaša razločevanje o temi in luči ter vabi k pričevanju.«

In kako za uresničitev teh treh nalog lahko najdemo zgled v treh evangeljskih odlomkih, uprizorjenih v jaslicah: »O besedi, ki daje življenje govori prilika o usmiljenem Samarijanu, o besedi, ki razločuje med temo in lučjo lahko razmišljamo ob izgubljenem sinu, o Besedi, ki vabi k pričevanju pa govori Jezusovo srečanje s Samarijanko.«

 

Naj res božični prazniki, ki se počasi iztekajo, v nas pustijo rodovitno zemljo, da bo Beseda, ki bo v nas vsejana, vzklila, dajala življenje, nas naredila tenkočutne v razločevanju med temo in lučjo in nas izzivala, da življenje prinašamo tudi drugim.

Tilen
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 weeks 1 day od tega
Pridružen: 11.01.2011

Mene nagovarja: 
Božič, ki je za nami, je zaman, če v nas ni prebudil življenja.
Božič me nagovarja s tem, da sem premalo blizu drugim - usmiljeni Samarijan. Vidim, da premalo živim z bolečino in se ne zavedam, da to prinaša življenje, ki je v bližini z drugimi in Očetom - Izgubljeni sin. Se mi zdi, da so celi prazniki kazali v to smer.