Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

a01 Razuzdanost, pijanost in življenjske skrbi

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 hours 36 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Prihod Sina človekovega

»Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi, v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo hirali od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.«

Spodbuda k budnosti

 »Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor zanka. Prišel bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.« Lk 21,25-28;34-36

 


 

Razuzdanost, pijanost in življenjske skrbi

V evangeliju nam Jezus daje povabilo in opozorilo. Na eni strani povabilo, naj se vzravnamo in vzdignemo glave, na drugi opozorilo, naj se varujemo, da bi bila naša srca obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi. Kako naj se torej vzravnamo, kako naj ne bomo obteženi z zgrešenimi stvarmi?

Pomislimo, kaj vse se skriva za besedami razuzdanost, pijanost in življenjske skrbi. Najprej razuzdanost, kaj pomeni ta beseda? Seveda najprej razumemo besedo kot spolni razvrat. A ne gre le za to. Poglejmo, kako je sestavljena ta beseda, kaj je v njenem jedru? Katero besedo najdemo v njej? Uzda. Kdo ima uzda? Konj. Zakaj? Da ga lahko gospodar, bodisi na sedlu ali na vozu vodi. Besedo razuzdanost lahko razumemo, kot da nekdo sname uzda, se 'razuzdi'. Kaj bi to pomenilo? Da je sam svoj gospodar, nikogar ne potrebuje, on sam si lahko govori, kaj je dobro in kaj slabo, kaj bo delal in česa ne.

To, da smo nagnjeni k temu, da delamo po svoje, mislim, da ni nobena skrivnost. Kako preseči razuzdanost, kako si prav nadeti uzda, sprejeti pravega gospodarja, to pa je gotovo vprašanje adventnega časa. Koga poslušam, kdo mi more kaj reči?

Naslednja beseda je pijanost. Kakor pri prvi besedi, tudi pri tej najdemo najprej ozko razlago. Človek je pijan, če se napije. A pijan je tudi zmage, pijan je od določenih občutkov, pijan je v različnih užitkih: ob računalniku, mobitelu ali čem drugem. Nasprotje od pijanosti, je treznost. Pijanost je stanje, ki ne boli, je občutje nekakšne blaženosti. Nasprotno od tega je treznost, ki pa pogosto boli. Čutimo bolečino, ko si telesno ali duhovno nečesa želimo: lahko smo lačni, žejni, hrane in pijače, nežnosti, sprejetosti, uspeha. Treznosti ni vedno lahko prenašati, zato je vsaka odvisnost odlična bližnjica do prijetnejšega stanja: pojedanje sladkarij, klepetanje, beg v delo, televizija, internet, mobitel. Vsekakor spet bi jo pobrisali v svoj svet.

In potem je tu še Jezusovo opozorilo, naj ne bomo obteženi z življenjskimi skrbmi. Mar ni najbolj logično, da je človek v skrbeh zaradi čisto življenjskih skrbi? Poskrbeti moramo za materialne dobrine, otroci za šolo itd. Kaj je v tem slabega? Najbrž gre za zelo preprosto stvar. Živali morajo poskrbeti za hrano, za prostor bivanja, za toplo ležišče, človek pa je ustvarjen še za nekaj več. Človek se od živali razlikuje po tem, da ima dušo. Ni le telo, ampak je tudi duh. Kako naj poskrbimo za duha, če pa nas ves čas obremenjujejo življenjske skrbi?

Ob vseh teh besedah in ob povabilu, naj se vzravnamo in dvignemo glave, sem pomislil na preproste besede, na katere sem že opozarjal: dober dan, prosim, hvala in oprosti. Zdi se, da se za temi preprostimi besedami skriva globlji pomen in da jih je mogoče uporabiti kot neprestane opomine k čuječnosti. Poglejmo.

Dober dan! Ko drugega pozdravim ali ne pozdravim, lahko odražam marsikaj. Že majhni otroci imajo težavo s pozdravljanjem. Kaj pravite zakaj? Mislim, da je stvar zelo preprosta. Otrok se mora iz svojega sveta vedno znova dvigati v svet odraslih, v svet okrog sebe, v svet, ki ni čisto po njegovi meri. Raje bi ostal v svojem svetu. Mar ne bi tam ostali tudi mi, odrasli? Drugi nas opominja, da obstaja tudi svet drugega, ter nas hkrati izziva v svet, ki je nad nami. Ko srečujem drugega, se avtomatsko sprašujem, ali sva skupaj ali ne; ali imam prav jaz ali ti; zakaj delaš ti drugače. Pozdrav naj bi bil srečanje. Ob drugem se, če smo otroško iskreni, dvigamo v svet drugega in prek njega v svet božjega. Pozdraviti ali ne pozdraviti je torej najprej vprašanje: ali drugi zate obstaja. Za odraslega je potem tudi vprašanje, ali je pozdrav iskren ali ne. Srečanje je mogoče le v resnici. Ali jo v sebi in ob drugem iščem? Sva v odnosu resnice, ali se le lepo drživa. Ali iščeva resnico?

Prosim, hvala in oprosti, so besede, s katerima spet izstopam iz lastnega sveta in zagledanosti vase. Se zavedam, da sam sebi nisem zadosti? Ali je drugi tisti, ki opozarja na treznost v nasprotju s pijanostjo, v katero padam? Koga sploh kaj prosiš? Ali smo zagledani v svoje skrbi, ali pa smo hvaležni za vse kar imamo in dvigamo pogled k Bogu in bližnjemu. Kako lepo je videti človek, ki zna reči bližnjemu in Bogu iskreno prosim, hvala in oprosti.

Naj bodo te besede povabilo, da presegamo razuzdanost, pijanost in življenjske skrbi.

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 weeks 16 hours od tega
Pridružen: 07.12.2016

Po dolgem času sem si spet vzel čas in nekaj besed napisal na forum, kar me je najbolj nagovorilo v tem odlomku. Sam priznam, da mi je polega službe in še enega otroka, kar malo všel čas za pisanje na forum. 

Nekaj sme razmišljal o teh treh načelih razuzdanost, pijanost in življenje skrbi. Se mi zdi, da se v eni smeri kar malo prepletajo med seboj. Če ne sledimo dobremu gospodarju in smo v stiku z njim, postajajo življesnke skrbi in tako tako zaidemo v pijanost stvari, ki nas odmakne v reševanje problemov. Neke vrste pijansot je tudi deloholizem, sam v veliki meri predstavlja beg od skrbi, ki so v nas prisotne.

Vedno bolj vidim, da je nujno potrebno, da smo si ljudje v oporo, saj določenih težav človek ne more in tudi ne zna sam rešiti. Včasih drugi vidijo kje človek je in kako bi si lahko pomagal. Nikoli nismo zadostni lastni gospodarji, ampak mora biti še nekdo ob nas, ki mu lahko zaupamo.

V nas so prisotne človeške skrbi, ki nas prepletajo vsako minuta, a je pomembno, da se z njimi soočamo in borimo, da lahko v veselju potem živimo. Včasih je naporno vztrajati, a nimamo druge poti, da vztrajamo v problemih in s tem tudi drugaga ob sebi tudi spodbuja.

Besede proi, hvala in oprosti so olika človeka. Marsikdaj kar pozabimo na njih. Mi je pa v zadnjem času zanimivo, ko mlajša hči prosi starejšo za kakšno stvar in starejša ne ustreže, dokler mljaša ne reče prosim. Začli smo z lepljenjem nalepkic na plakat in počasi zglede, da v tem napredujemo.

 Gorazd Lapanja 

 

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 3 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Zelo me nagovarja to razmišljanje, kaj pomei beseda RAZUZDANOST. Nikoli se še nisem tako ustavila ob tej besedi - ali slišala podobne povezave. Super,res. Zelo mi ostaja, ker se tudi sama zalotim, da sem večkrat razuzdana oz. me tja vleče in je težko poslušati drugega in preprosto ubogati - se pustiti voditi.

Tudi biti trezen ni lahko. Včasih je že razmišljati o tem, kaj je res dobro in kaj ne, naporno! Trezno razmišljati in biti ves čas buden ...hm koliko krat se izklopim, ker je prenaporno!

In skrbeti za duha - kako zelo zmanjka osebne molitve.

Res lepa naloga za ta adventni čas, da bo srečanje z Jezusom, ki se rojeva v vsakem od nas, lahko lepo.

  • Kako naj ga srečam, če se ne pustim voditi,
  • kako naj ga srečam, če se izklopim in bežim v tako ali drugačno odvisnost,
  • kako naj ga srečam, če ga v molitvi in zaupanju ne iščem in mu dovolim, da me najde!

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 19 hours 4 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Prosim, hvala in oprosti, so besede, s katerima spet izstopam iz lastnega sveta in zagledanosti vase. Se zavedam, da sam sebi nisem zadosti? … Kako lepo je videti človek, ki zna reči bližnjemu in Bogu iskreno prosim, hvala in oprosti. Naj bodo te besede povabilo, da presegamo razuzdanost, pijanost in življenjske skrbi.«

Tudi meni je ta pridiga odprla veliko širši pogled na razumevanje Jezusovega svarila, naj pazimo, da nam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi. V tej luči lahko tako v sebi, kot v naših skupnostih prepoznam cel spekter razuzdanosti in pijanosti, da o življenjskih skrbeh sploh ne govorim. Preplavljajo nas tako, da večkrat komaj dihamo. Kot da bi izgubili vero, da naše življenje vodi ljubeči Oče, ki za vse skrbi, celo za travo na polju in ptice pod nebom, koliko bolj za nas »maloverne«. Prav zaradi te nevere nas preplavi prepričanje, da moramo poskrbeti sami zase, tako da se »odklapljamo«, »raz-uzdimo« ali pa »utapljamo«. Kolikor več tega »odklopa« si privoščimo, toliko bolj razočarani ugotavljamo, kako nas vsakdanje skrbi vse bolj dušijo, zapirajo v nas same in pritiskajo k tlom…

Dober dan! Prosim! Hvala! Oprosti! – Kako preprosta pot, da začnem presegati raz-uzdanost, pijanost in življenjske skrbi.

nuša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 weeks 2 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Tudi meni je zelo poznana razuzdanost in pijanost. Zato, da bi se malo opijanila, bi se "razuzdila" in šla po svoje.

Ravno v teh dneh, ko potekajo duhovne vaje za prostovoljce društva, sem zopet zbolela in kako težko se umirim in sprejmem uzdo, da moram doma počivat, namesto da bi bila z vami.
Pa vem, da se težko umirim ravno zaradi želje po tem, da bi se malo opijanila, da bi tam dobila nekaj, ob čemer bi se počutila boljše, lepše, kot pa biti sama s sabo brez kakšnih "bombončkov". 
Če se zavedam tega in se borim s tem, da mi ta pijanost v resnici ne bo prinesla nič dobrega, ampak je bolje zame, da tukaj sprejmem uzdo, potem se lahko umirim v sebi in je v redu tudi tu, na toplem v postelji.

"Ne bojte se! Široko odprite vrata Kristusu!" (papež Janez Pavel II.)