Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

5. Mati milosti Božje

Ni odgovorov
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 weeks 3 days od tega
Pridružen: 17.03.2010

Pri tem vzkliku se najbrž spomnimo na angelov pozdrav Mariji ob oznanjenju: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Ko je videl, da se je prestrašila, ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu« (Lk 1,28-29). Ker izraza 'milost' ne uporabljamo ravno v vsakodnevni rabi, je prav, da se obrnemo k izviru, da pogledamo tja, kjer je nastal, torej v Sveto pismo.

 

Stara zaveza ne pozna ene same besede, ki bi zajela vse, kar se je v tolikih stoletjih zgostilo v besedi milost. Zanjo uporablja več različnih besed, od katerih vsaka izraža določen vidik. Prvi izraz govori o milosti kot dobrohotnosti in zvestobi Boga, ki ne prelomi zaveze kljub številnim napakam in spodrsljajem ljudstva. Drugi pomen predstavlja milost kot prostovoljni dar naklonjenosti, usmiljenje in sočutje do Izraelcev kot izvoljenega ljudstva in na Božjo odločenost, da jih ne zapusti kljub njihovemu nespoštovanju zaveze. S pojmom milosti je povezana tudi Božja milostljivost, prijaznost in ustrežljivost do posameznih oseb: Noeta, Mojzesa idr.

 

V svetopisemskih besedilih Nove zaveze je za »milost« običajno uporabljena grška beseda, ki pomeni »dar«. Jezusovo razumevanje milosti morda najlažje razumemo iz njegovih prilik o usmiljenem Samarijanu in izgubljenem sinu. Apostoli so Jezusov nauk povzeli in dalje razvili zlasti v luči njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. Tako beremo v Pavlovih pismih, da  »so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu« (Rim 3,24).

 

V veri torej razumemo Božjo ljubezen kot dar, Božji odnos kot milostljiv, polnost milosti pa doživljamo v Jezusu Kristusu samem. On je najpomembnejši zastonjski dar ljudem, brez katerega bi bili prepuščeni posledicam izvirnega greha in svojih lastnih grehov, brez možnosti rešitve. Jezus je s svojo spravno daritvijo na križu in s svojim vstajenjem razbil začarani krog zla. O tem nam zelo jasno spregovori apostol Pavel v pismu Efežanom, ko pravi: »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil« (Ef 2,8-9).

 

Najpomembnejše sredstvo Božje milosti so zakramenti. Milost pa kristjani razumemo tudi širše. Sveta Terezija Deteta Jezusa je v svojem dnevniku zapisala globoko misel: »Vse je milost«. V tem smislu je vse, kar je dobrega, pa tudi težave in celo bolezen in smrt mogoče razumeti kot milost, kot dar Božje ljubezni, podarjen človeku, da bi po njem napredoval v ljubezni do Boga in bližnjega.

 

Prav v našem prizadevanju za resnično ljubezen nam prihaja naproti Marija, Mati Božje milosti. Če za koga velja, da je življenje v celoti sprejemal kot Božji dar, kot dar Božje milosti, to zagotovo drži za Marijo. Kar je sama živela, želi tudi drugim. V svoji prosojnosti za Boga in njegov načrt, v čudoviti materinski ljubezni do svojega Sina in svojih otrok, želi biti posrednica Božjih milosti. Tako zelo nas želi pritegniti k svojemu Sinu, zato hodi z nami in nas vabi k sebi. Z nami je po molitvi, še posebej po molitvi litanij in rožnega venca, z nami je po prikazanjih in uslišanjih v raznih romarskih svetiščih, z nami je po svojih znamenjih in podobah. Po čudodelni svetinji je Katarini Labouré posebej obljubila, da bo delila milosti vsem, ki se bodo k njej goreče zatekali. Z nami želi biti tudi po teh šmarnicah, da nas vodi k svojemu Sinu. Tudi ob tem branju nam želi odpirati studence Božje milosti. Z nami je v želji, da prenavlja Cerkev, Kristusovo nevesto. Z nami trpi, ko se od Boga oddaljujemo. Z živo vero stopajmo po njenih stopinjah, učimo se od nje zaupne drže do njenega Sina, da bi bili resnično odprti za vse milosti, ki nam jih želi posredovati.

 

Marija, Mati Božje milosti, prosi za nas!