Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

400-letnica vincencijanske karizme

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 4 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Ob jubileju so nas na Mirenskem Gradu obiskale Marijine sestre, da bi se srečale z dejavnostmi Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Lep obisk kar 28 sester smo izkoristili za praznovanje 400-letnice vincencijanske karizme. Tako so se pri ogledu dejavnosti, sveti maši in družabnem kosilu zbrale kar štiri organizacije. Poleg Marijinih sester so bili z nami sobratje lazaristi iz naše skupnosti, pridružile so se nam tudi sestre usmiljenke iz sosednje hiše, praznovanje pa so pomagali pripraviti člani društva. Ob dnevni božji besedi je nastalo razmišljanje, ki vam ga posredujem.


Prilika o krivičnem oskrbniku

 

Jaz pa vam pravim: Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mamonom, kdo vam bo zaupal, kar je resnično? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«


Postava in Božje kraljestvo

Vse to so poslušali tudi farizeji, ki so bili lakomni na denar, in so se mu posmehovali. On pa jim je rekel: »Vi sebe opravičujete pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca. Kar je pred ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba. Lk 16,9-15

 

 

 

 

Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem

 

Naj ob 400-letnici naše karizme spregovorim o tem, kako vidim naše poslanstvo in kje vidim prihodnost naše karizme. Dnevna božja beseda nam daje nekaj izhodišč za razmišljanje. V evangeliju me posebej nagovarjajo naslednje misli:

  • Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.
  • Ne morete služiti Bogu in mamonu.
  • Kar je pred ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba.


Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem. Zvestoba v malem je temelj našega življenja z Bogom, našega odkrivanja njegovih načrtov, gradnje naših odnosov, gradnje naših skupnosti. Zakaj? Biti zvest v malem, pomeni biti zvest Resnici, ki je Kristus. Biti zvest v malem je preprosta vsakodnevna naloga, ki pa jo pogosto tako malomarno opravljamo. Biti zvest v malem pomeni biti iskren, iskati božjo voljo, zdržati v naporu …

Kako konkretno to izgleda? Ko se med seboj pogovarjamo, naj bi bila naša beseda jasna. Če sem nekaj slišal, mi zvestoba v malem nalaga, da to tudi povem. Če se z nečem ne strinjam, mi zvestoba v malem nalaga, da o tem spregovorim. Če so moji pogledi drugačni, mi zvestoba v malem nalaga, da jih skušam z bližnjimi uskladiti, preveriti ob Evangeliju, v vsakdanjem življenju. Kako pa dejansko to uresničujemo? Skoraj nobena stvar se ne zdi dovolj pomembna, da bi se ob njej ustavili. Če smo nekoga prizadeli, zamahnemo z roko; če smo nekaj izvedeli, pa nam ne paše, se zlažemo, da tega ne vemo; če vidimo, da bomo z nečim pridobili aplavz, se zlažemo, da ga pridobimo itd.

Če primerjam zvestobo v malem z jesenskim obiranjem sadežev, je zvestoba v malem skrb za vsak klin na lestvi. Čisto vsak je pomemben. Pomembno je, da je cel, zdrav, ne črviv ali nalomljen. Mi pa zamahnemo z roko in rečemo, ah, saj to ni tako pomembno. Kaj se zgodi? Ko ne bomo pazljivi, bomo padli dol. Ko ne bomo povedali drugemu, v kakšnem stanju so klini, bo on padel z lestve. Pomembno je tako pri prvem klinu, kakor pri zadnjem. Mogoče se nam zdi, da smo že tako 'fajn', da za to ni potrebno več skrbeti. Če je trhlen klin, ki je zelo visoko, padeš zelo globoko!

Ne morete služiti Bogu in mamonu. Če hočemo živeti z Bogom, ne moremo ravnati po tem, kar nam paše ali kar ugaja drugim. Bog ima čisto svojo logiko, ki ni združljivo z logiko tega sveta. Služiti njemu, pomeni pozabljati nase, da bi videli bližnjega. Služiti Bogu, pomeni v zvestobi v malem, prodirati vedno globlje v odnos s seboj, z Bogom in z bližnjim. V takšnem služenju se odpira nov svet, ki ga ne moremo živeti v spogledovanju s tem svetom. Mamona ne razumem kot denar, mamon je logika tega sveta. Mamon je ugajati ljudem, paziti, kaj bodo rekli, razmišljati ali bomo sprejemljivi za ta svet ali ne.

Kar je pred ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba. Nemogoče je ljubiti, če živimo znotraj logike tega sveta, kajti ta svet zavrača ljubezen, ker zavrača trpljenje. Ljudje hočejo uspeh, hočejo blišč, hočejo užitek, hočejo rezultate; Bog pa hoče le eno: Zvesto srce in sicer zvesto v malem.

Če hočemo, da bo naša karizma živa in prepričljiva, se moramo vrniti k malim stvarem. Če ne bomo prečistili naših misli, čustev in dejanj v luči zvestobe, ne moremo narediti nič pametnega. Kaj se zgodi, če nismo zvesti v malem?

  • Sami v sebi ne rastemo. Zgubimo sami sebe. Ne vemo, kaj resnično hočemo, kaj je res in dobro in kaj počnemo zaradi lagodja, ugajanja itd.
  • Odnosi z drugimi so zvezani z lažjo in ugajanjem. Če nismo zvesti v malem in ne delimo z drugimi tega, kar smo, čutimo, mislimo, je stik med nami vedno bolj rahel. Pravzaprav ga ni več. Druži nas le še ista obleka, ista hiša, ista Cerkev, a v globini nismo povezani. V globini vsak misli svoje in počne svoje.
  • Ne moremo srečati ubogih. Če ne vemo, kje smo sami, ne moremo najti bližnjih. Če ne poznamo svojih ran, ne moremo srečati bližnjih v njihovih ranah. Rane naših ubogih so prepletene z nezvestobo in ugajanje, z lažjo in pretvarjanjem. Kako naj jih srečamo in obvežemo, če smo sami ujeti v iste rane.
  • Ne moremo skupaj delovati, ker navsezadnje ne uspemo niti sporočiti drugemu, kaj bi resnično radi. Kaj šele, da bi se v ugajanju in neskončnem prilagajanju lahko uskladili v nekem delovanju.

Prihodnost, naslednjih 400 let, je vsekakor v rokah Boga, a na nas je, da se vrnemo k zvestobi v malem, da si priznamo, da nam je služba mamonu bolj ljuba kot Bogu in da nam pogosto bolj ugaja tisto, kar ugaja ljudem in zato težko vidimo lepoto Križanega.

Prvo in pred vsem pa je ob Vincenciju mogoče reči, da dela Bog, ne mi. Mi smo le njegovi služabniki, ki bolj ali manj zvesto izpolnjujemo božjo voljo. Bog ima načrte, mi jih lahko le odkrivamo. Boga ne zanimajo rezultati, Boga zanima zvestoba. On lahko naredi rezultate brez naše pomoči. Na nas je torej: Biti zvest v malem.

 

 

 

 

 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 4 min od tega
Pridružen: 10.01.2011