Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

4. postna nedelja: Sleporojeni

1 odgovor [Zadnja objava]
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 52 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Naša posebna molitev je za pokojne in za njihove domače

»V teh dneh poslušamo novice o številnih mrtvih, moških in ženskah, ki umirajo sami, ne da bi se mogli posloviti od svojih najdražjih. Mislimo na njih in molimo za njih. Pa tudi za družine, ki ne morejo spremljati med tem prehodom svojih najdražjih. Naša posebna molitev je za pokojne in za njihove domače.

 

Ta odlomek iz Janezovega evangelija (Jn 9,1-41)  govori že sam po sebi. Je naznanilo Jezusa Kristusa, je pa tudi kateheza. Samo eno stvar bi hotel poudariti. Sv. Avguštin ima stavek, ki se me vedno dotakne: 'Bojim se Kristusa, ki gre mimo.' Timeo Dominum transeuntem. 'Bojim se, da bi šel Kristus mimo.' 'Toda, zakaj se bojiš Gospoda?' 'Bojim se, da ne bom opazil, da je Kristus in ga bom pustil, da bo šel mimo.' Nekaj je jasno. Ob Kristusovi navzočnosti pridejo na dan resnična občutja srca, resnične drže pridejo na dan. To je milost in zato se je Avguštin bal, da bi ga pustil iti mimo in pri tem nebi opazil, da gre mimo.

 

Tukaj je jasno. Gre mimo, ozdravi slepega in sproži škandal. In potem pride na dan tisto najboljše pri ljudeh in tudi tisto najslabše. Slepi - preseneča modrost slepega, kako odgovarja. Navajen je bil premikati se, tipajoč z rokami. Imel je občutek za nevarnost, imel je občutek za nevarne stvari, zaradi katerih bi mu lahko spodrsnilo. Giblje se kot slepi z jasnim in natančnim argumentiranjem. Potem uporabi tudi ironijo, privošči si ta luksuz.

Učitelji postave so poznali vse zakone, vse, vse. A so bili 'fiksirani' nanje. Niso razumeli, ko je šel mimo Bog. Togi so bili, navezani na svoje navade. Tudi Jezus sam jim je rekel, da so navezani na svoje navade. In da bi ohranjali te navade, so morali storiti tudi nekaj krivice, a to ni bil problem, ker so navade zagotavljale, da to ni krivica. Ta togost jih je pripeljala do tega, da so delali krivico. Pred Kristusom je torej prišel na dan ta občutek, zaprtost.

 

Samo še to. Vsem vam svetujem, da vzamete v roke današnji evangelij, ki je v 9. poglavju Janezovega evangelija. Doma ga v miru prebirajte. Enkrat, dvakrat, da boste dobro razumeli, kaj se zgodi, ko gre mimo Jezus, katera občutja pridejo na dan. Za dobro razumevanje tega, kar nam pravi Avguštin: Bojim se Kristusovega mimohoda, da tega ne bom opazil in ga ne bom prepoznal in se ne bom spreobrnil. Ne pozabite tega. Danes preberite enkrat, dvakrat, trikrat, kolikor krat hočete, 9. poglavje Janezovega evangelija.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 22.3.2020)

 

 

Papež Frančišek med mašo: Naša posebna molitev je za pokojne in za njihove domače

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 52 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

S tem ko je slepi spregledal, je vstopil v občestvo s Kristusom, v drugačno razsežnost

»Dragi bratje in sestre, dober dan!

V središču bogoslužja četrte postne nedelje je téma luči. Evangelij (Jn 9,1-41) pripoveduje zgodbo o sleporojenem, ki mu Jezus omogoči vid. To čudežno znamenje potrjuje trditev, ko Jezus pravi o sebi: 'Jaz sem luč sveta' (v. 5), luč, ki razsvetljuje našo temo. Tako Jezus. Razsvetljenje opravi na dveh ravneh: na telesni in duhovni. Slepi najprej prejme vid oči in je potem priveden do vere v 'Sina Človekovega' (35), to je v Jezusa. To je cel proces. Danes bi bilo lepo, da bi vsi vzeli Janezov evangelij 9. poglavje in prebrali ta odlomek. Zelo lep je in nam bo dobro delo brati ga še enkrat ali dvakrat. Čudeži, ki jih dela, niso spektakularni dogodki, ampak imajo za namen privesti do vere po poti notranje preobrazbe.

Učitelji postave, ki so bili tam, ena skupina, trmoglavo ne dopuščajo čudeža in zastavljajo ozdravljenemu človeku zvita vprašanja. On pa jih odpravi z močjo resničnosti: 'Eno vem: bil sem slep in zdaj vidim' (v. 25). Med nezaupanjem in sovražnostjo teh, ki ga obdajajo in nejeverno sprašujejo, opravi pot, ki ga postopno pripelje do odkritja identitete tistega, ki mu je odprl oči, in do izpovedi vere vanj. Najprej ga ima za preroka (v. 17); potem ga prizna za nekoga, ki prihaja od Boga (vv. 36-38), nazadnje ga prizna za Mesijo. Razumel je, da je Jezus s tem, ko mu je dal vid, 'razodel Božja dela' (v. 3).

 

O da bi tudi mi mogli doživeti to izkustvo! On, ki je bil slep, z lučjo vere odkrije svojo novo identiteto. Odslej je 'nova stvaritev', sposobna videti v novi luči svoje življenje in svet, ki ga obdaja, ker je vstopil v občestvo s Kristusom, vstopil je v drugačno razsežnost. Ni več berač, izrinjen na rob družbe; ni več suženj slepote in predsodkov. Njegova pot razsvetljenja je metafora za pot osvoboditve od greha, na katero smo poklicani. Greh je kot temen pajčolan, ki pokriva naš obraz in nam onemogoča, da bi jasno videli sebe in svet. Gospodovo odpuščanje odvzame to pregrinjalo sence in teme in nam vrača novo luč. Post, ki ga preživljamo, naj bo primeren in dragocen čas, da se približano Gospodu, ga prosimo za usmiljenje na različne načine, ki nam jih ponuja mati Cerkev.

 

Ozdravljeni slepi, ki zdaj vidi tako s telesnimi kot dušnimi očmi, je podoba slehernega krščenega, ki je potopljen v milost, iztrgan iz teme in postavljen v luč vere. Vendar pa ni dovolj prejeti luč, treba je postati luč. Vsak od nas je poklican, da sprejme božansko luč, da jo potem razodeva z vsem svojim življenjem. Prvi kristjani, teologi prvih stoletij so rekli, da je skupnost kristjanov, torej Cerkev, 'skrivnost lune', ker daje luč, a ne svoje luči, ampak luč, ki jo prijema od Kristusa. Tudi mi moramo biti 'skrivnost lune'. Dajati luč, ki jo prijemamo od Sonca, to je od Kristusa. Na to nas danes spominja sv. Pavel: 'Živite kot otroci luči, kajti sad luči je v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici' (Ef 5,8-9). Seme novega življenja, zasejano v nas pri krstu, je kakor iskra iz ognja, ki najprej očisti nas, ko izžge zlo, ki ga imamo v srcu, potem pa nam omogoči, da svetimo in razsvetljujemo z Jezusovo lučjo.

 

Sveta Marija naj nam pomaga, da bomo posnemali slepega človeka iz evangelija, da bomo lahko obliti z lučjo Kristusa in se bomo napotili z njim po poti zveličanja.« (Papež Frančišek v opoldanskem nagovoru v knjižnici apostolske palače v Vatikanu na 4. postno nedeljo, 22.3.2020)

 

Sveti oče: S tem ko je slepi spregledal, je vstopil v občestvo s Kristusom, v drugačno razsežnost


 

Po molitvi in blagoslovu je sveti oče povabil vse, da zmolimo očenaš naslednjo sredo, 25. marca, opoldne in tudi povabil, da ga spremljamo, ko bo naslednji petek, 27. marca, ob 18. uri vodil molitev na pročelju bazilike sv. Petra.

 

Dragi bratje in sestre!


V teh dneh preizkušnje, medtem ko človeštvo trepeta pred grožnjo pandemije, bi rad predložil vsem kristjanom, da združimo svoje glasove in jih usmerimo v nebo. Vabim vse cerkvene poglavarje in voditelje krščanskih skupnosti skupaj z vsemi kristjani različnih veroizpovedi, da se obrnemo na Najvišjega, vsemogočnega Boga in skupaj istočasno zmolimo molitev, ki nas jo je naučil naš Gospod Jezus Kristus. Vabim torej vse, da zmolimo večkrat na dan, vsi skupaj pa Očenaš naslednjo sredo 25. marca opoldne. Na dan, ko se mnogo kristjanov spominja oznanila Devici Mariji o učlovečenju Besede, naj Gospod prisluhne enodušni molitvi vseh svojih učencev, ki se pripravljamo na praznovanje zmage vstalega Kristusa.

 

Papeževa petkova molitev ob 18. uri

S tem istim namenom bom naslednji petek 27. marca ob 18. uri vodil molitev na pročelju bazilike sv. Petra, pred praznim trgom. Že zdaj vabim vse, da se duhovno pridružite s pomočjo sredstev obveščanja. Prisluhnili bomo Božji Besedi, povzdignili bomo svojo prošnjo, počastili bomo Najsvetejše, s katerim bom ob koncu dal blagoslov Urbi et Orbi, mestu in svetu, ki mu bo priključena možnost prejema popolnega odpustka.

 

Našo bližino naj začutijo…

Na pandemijo virusa želimo odgovoriti z vseobsežnostjo molitve, sočutja, nežnosti. Ostanimo povezani. Naj začutijo našo bližino tisti, ki so najbolj osamljeni in preizkušani. Našo bližino naj začutijo zdravniki, zdravstveni delavci, medicinske sestre in medicinski brati. Našo bližino naj začutijo oblasti, ki morajo sprejeti trde ukrepe, a za naše dobro. Našo bližino naj začuti policija, vojaki, ki se trudijo na cestah vedno ohranjati red, da se izpolni stvari, ki jih zahteva vlada za dobro vseh nas. Bližino naj začutijo vsi.

 

Papeževa bližina prebivalcem Hrvaške

Svojo bližino izražam tudi prebivalcem Hrvaške, ki jih je danes zjutraj prizadel potres. Gospod naj jim da moč ter solidarnost, da se bodo lahko soočili s to nesrečo.

 

Ne pozabite prebirati 9. poglavje Janezovega evangelija

In ne pozabite. Danes vzemite evangelij in mirno ter počasi prebirajte 9. poglavje Janezovega evangelija. Tudi jaz bom to storil. Vsem bo dobro delo.

 

Papeževo voščilo

Vsem želim lepo nedeljo. Ne pozabite moliti zame. Dobro kosilo vam želim in nasvidenje.

 

Papež izrazil bližino vsem, ki jih je tako ali drugače prizadela pandemija koronavirusa