Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

4. Mati Cerkve

Ni odgovorov
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 19 hours od tega
Pridružen: 17.03.2010

Različni feminizmi so se dotaknili tudi kritike Cerkve. Demokracija zahteva vedno enake možnosti za vse, katoliška Cerkev pa kar vztraja pri tem, da lahko mašniško posvečenje prejmejo le moški. Na prvi pogled nas Marija, mati Cerkve, vabi prav k temu, da pritrdimo tem kritikam in liberalnim tokovom. A tudi tukaj je potrebno pogledati globlje. Preden se ustavimo ob vprašanju, zakaj v naši Cerkvi ženske ne morejo biti duhovnice, se ustavimo ob liku Marije, matere Cerkve.

 

Kakšno vlogo je imela Marija v prvi Cerkvi? Kako da ji Jezus ni dal ključev Cerkve, ko pa je bila nedvomno bolj zanesljiva od apostola Petra?

 

Kje je bila Marija v času zadnje večerje, ne vemo. Lahko pa si predstavljamo, kaj naredi skrbna in ljubeča mati, ko ve, da je njen sin pred težko nalogo. Moli. Marsikatera mati to stori tudi danes. Mnoge pa bi rade svoje sinove in hčere obvarovale pred trpljenjem. Tako delajo namesto njih in pometajo pot življenja pred njimi, da bi ne zadeli ob kakšno oviro. Kakšen nesmisel! Trpljenje prej ali slej pride. Mati, ki se tega zaveda, svojega otroka na preizkušnje pripravlja od najnežnejših let naprej. Ko odrastejo, se zrela mati umakne. A umik ne sme biti brezbrižnost, zadovoljna in brezskrbna starost, ampak tiha molitev.

 

Marija je v velikonočnem tridnevju za Jezusa zagotovo goreče molila. Vedela je, da je to največ, da je več kot posredovanje pri oblasteh, iskanje vez v pomembnih krogih ali kakšno lobiranje. Če je cilj njenega sina, da izpolni Očetovo voljo, potem je največ, kar lahko stori, da moli zanj. Materina molitev je bila tako najmočnejša opora v Jezusovih najtežjih trenutkih življenja.Tudi pod križem je Marija stala v globoki prošnji k Očetu. Prosila ga je, naj njen Sin zmore vztrajati do konca, dokler ne izpolni Očetove volje in izreče zadnjih besed: Dopolnjeno je.

 

Podobno kot v družinskem krogu je svoje poslanstvo razumela Marija tudi v prvi Cerkvi. Najbrž je bila celo pobudnica za občestveno molitev v apostolskem zboru v dneh po križanju in tudi v dneh pričakovanja Svetega Duha. Logično nadaljevanje njene trdne drže pod križem je molitev v zboru apostolov. Molila je z njimi in zanje. In ko so odhajali v svet, tako kot je od doma odšel Jezus, je zanje molila kot za svoje sinove. Saj je pod križem prevzela novo materinstvo: Žena, glej, tvoj sin! V zvestobi temu materinstvu moli še danes.

 

Podobno so si znali razdeliti življenjske naloge tudi mnogi svetniški pari. Frančišek Asiški je razmišljal, ali naj se posveti molitvi ali oznanjevanju. Bog mu je dal Klaro, ki je v veliki meri poskrbela za del njegovega poslanstva; bila je trdna opora pri oblikovanju bratskega frančiškovskega občestva. Táko harmonijo sta živela Janez od Križa in Terezija Avilska, pa Vincencij Pavelski in Ludovika de Marillac.

 

Bog ni namenil Mariji molitvene vloge zato, ker ji ne bi zaupal vodstva, ampak ker to vlogo posebej ceni. Kako dragocena mu je ta naloga, je pokazal v Lazarjevi hiši, ko je rekel Marti, ki mu je potožila nad sestro Marijo, da ji ne pomaga pri strežbi: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«(Lk 10,41-42).

 

Marija, Mati Cerkve, opogumi žene in matere za takó čudovito službo v Cerkvi, ki je bila posebej zaupana tebi: podpora v molitvi.

 

Marija Mati Cerkve, prosi za nas.