Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

3. teden: HVALA, ponedeljek

5 odgovorov [Zadnja objava]
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 1 day od tega
Pridružen: 17.03.2010

Če znaš reči hvala, to pomeni, da ti ni samoumevno.  


  
 
Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 12 hours 20 min od tega
Pridružen: 18.08.2013

Se strinjam.

Če imam v zavesti, da mi je vse podarjeno, potem se lahko ves čas zahvaljujem, sicer pa v meni raste samo napuh. Če se lahko zahvaljujem, sem tudi v iskrenem odnosu z Bogom in z drugimi, sem lahko majhna.

Pa tudi hvaležnost ni samoumevna. 
Recimo - meni je v teh dneh težko (beri: skoraj nemogoče) zlagat skupaj hvaležnost Bogu in bolezen, ki me onemogoča in mi je podrla vse plane o tem, kako se bom v službi trudila, naredila stvari, ki stojijo ter , kako bom v živo skupaj z drugimi se trudila za odnose, kako bom šla h konkretni predbožični spovedi, pa hodila k devetdnevnici, ki mi je od nekdaj tako ljuba,... 
Pa vendar - ko razmišljam o tem, kako sem mu lahko hvaležna, me sicer boli, vidim vse tiste svoje želje, ves strah, kako vse zamujam, ma hkrati se lahko pa tudi v molitvi umirim. Pa je daleč od enostavnega in napuh dostikrat zmaga, ko jezno pošljem vse v tri krasne. 

marjana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 33 weeks 2 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

DRŽI.

Ob trditvi sem pomislila za kaj vse se ne zahvalim oz. ne pomislim, da je dar. Spomnila sem se na pridigo ob zahvalni nedelji, ki govori o hvaležnosti za streho na glavo, posteljo itd. Res imam ogromno stvari in Bogu hvala za vse!

Petra
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 33 weeks 3 days od tega
Pridružen: 07.02.2011

Tudi mi smo enotnega mnenja...trditev drži!

Če lahko iskreno rečeš hvala, potem samoumevnost nima prostora. Si le vesel, ker se zavedaš, kaj vse ti je podarjeno.

Lp

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 days 10 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011
Trditev absolutno drži. 
Nobena stvar ni samoumevna. Vse nam je podarjeno in zato bi se morali vedno in brez konca zahvaljevati za vse. 

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Andie
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 47 weeks 2 days od tega
Pridružen: 17.02.2011

Tudi mi mislimo, da trditev drži!


Po duhovnih vajah sem dobila še dodaten pogled na to in spodbudo. Do zdaj mi je bilo lahko se zahvalit za vse, kar čutim kot dobro. Težko pa je bilo se zahvaliti za težave, bolezni, slabe stvari.
Ko smo govorili, kako se Marija tudi v vseh težavah in problemih ni nehala zahvaljevati Bogu in ga slaviti, ker za vse tako dobro skrbi, sem se tudi sama odločila, da se bom trudila ji biti bolj podobna v tem. Vzeti tudi težave kot izziv in priložnost za rast, za kar je treba bit hvaležen ;)

Res je še kako pomembno, da nam nič ni samoumevno in da znamo biti hvaležni.

Verjamem, da iz tega nastane veliko veselje in dušni mir.

null