Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

29. Kraljica svetega rožnega venca

Ni odgovorov
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 days 5 hours od tega
Pridružen: 17.03.2010

Verjetno hitro zaslutimo, da ta vzklik ne seže v apostolsko dobo, v čas prve Cerkve. Nastal je v povezavi z že omenjeno bitko pri Lepantu, ko je bil litanijam dodan vzklik: Pomoč kristjanov. Vzklik, Kraljica svetega rožnega venca, je bil vključen v Lavretanske litanije zaradi prepričanja, da je bila zmaga nad Turki v prvi vrsti sad molitve rožnega venca. Odkod vzklik torej razumemo, pa poglejmo na kratko, kako je nastal rožni venec in zakaj je Marija njegova kraljica.

 

Molitve s ponavljanjem kratkih molitvenih obrazcev ali vzklikov ne poznamo samo v krščanstvu, temveč tudi v nekrščanskih verstvih med hindujci in muslimani. Najpogostejša molitev, ki so jo puščavniki in pozneje menihi molili in ponavljali, je Očenaš, latinsko Pater noster. V desetem stoletju so menihi po samostanih, zlasti v samostanu Cluny, navdušeno molili 150 psalmov, ki so jih razdelili na tri petdesetice. Za brate, ki se zaradi nepismenosti niso udeleževali molitve psalmov v koru, je bilo določeno, da molijo namesto psalmov v brevirju po 50, 100 ali 150 očenašev. Te so šteli po jagodah na vrvici, ki so jo imenovali paternoster.

 

V 12. stoletju se je začela širiti molitev Zdrava Marija. Tudi verniki so radi molili določeno število zdravamarij. Trikratno petdesetico zdravamarij so imenovali zbirka psalmov oz. psalterij preblažene Device Marije. S tem psalterijem so želeli preprosti verniki v svetu posnemati molitev starozaveznih psalmov po samostanih, da bi bili tako deležni duhovnih dobrin redovnega življenja. Delitev na desetke z očenašem, kakor je še danes, je nastala v začetku 15. stoletja med kartuzijani, ki so dodali vsaki desetki premišljevanje glavnih dogodkov iz Gospodovega in Marijinega življenja.

 

Za razširjanje rožnega venca so najbolj skrbeli dominikanci, ki so to obliko molitve imeli že od 13. sto-letja dalje za dediščino svojega reda. Papež Pij V. jim je poveril tudi organiziranje bratovščin rožnega venca. Molitev rožnega venca se je posebej hitro širila po zmagi kristjanov nad Turki pri Lepantu 1571, saj so zmago pripisovali prav tej molitvi. Na dan odločilne bitke 7. oktobra 1571 so se na povabilo papeža Pija V. namreč zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile. V spomin na zmago obhajamo v bogoslužju na ta dan god Rožnovenske Matere Božje. K širjenju rožnega venca so prispevala tudi razna Marijina prikazovanja ter stiske krščanskega ljudstva.

 

Molitev rožnega venca so skozi zgodovino pospeševali mnogi papeži. Vsi so bili prepričani, da je molitev rožnega venca čudovita šola življenja s Kristusom pod Marijinim vodstvom. Papež Janez Pavel II. je trem delom rožnega venca dodal še četrtega. Tako imamo sedaj dvajset skrivnosti v štirih delih: pet iz Jezusovega učlovečenja, rojstva in skritega življenja (veseli del); pet iz Jezusovega delovanja (svetli del); pet iz odrešilnega trpljenja in smrti (žalostni del) ter pet iz poveličanja Jezusa in Marije (častitljivi del).

 

K molitvi nas je tudi sama Marija spodbujala v svojih prikazovanjih. V teh prikazovanjih ima večkrat roke sklenjene k molitvi. Marija je k molitvi rožnega venca med drugim spodbujala v Lurdu na Francoskem in v Fatimi na Portugalskem. Sama se je imenovala Kraljica rožnega venca.

 

Neverjetno, kakšna so Božja pota, bi lahko rekli. Bogu in Mariji se nikamor ne mudi. Kljub temu, da sta oba iz večnosti že zdavnaj gledala krščanske narode, ki potrebujejo pravi način molitve, pa sta čakala nanjo več kot tisoč let. Morda nam je lahko prav ta pozen nastanek rožnega venca glavna vsebina vzklika, ki si ga je Marija izbrala sama.

 

Marija je besede vedno ohranjala in jih premišljevala v svojem srcu. Prav to je rožni venec. Ohranjati zgodovino odrešenja v svojem srcu živo, ob njej premišljevati in rasti v pristni potrpežljivosti. Ničesar ne moremo prehiteti, ničesar izsiliti, z molitvijo pa prejemamo milosti, da lahko življenje prav razumemo in ga polno živimo. Po Mariji in Jezusu!

 

Marija, Kraljica svetega rožnega venca, prosi za nas!