Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

28. dan: Polno življenje je v izpolnjevanju Božje volje

Ni odgovorov
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 weeks 2 days od tega
Pridružen: 17.03.2010
Slavim te, Oče, ker me vabiš v polno življenje.  
ANTON MARIA CLARET
28. dan POLNO ŽIVLJENJE JE V IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE


V zadnjem delu zgodbe o svetem Antonu Marii Claretu bomo premišljevali o tem, kako doseči, da bo naše življenje obrodilo sad in bo prinašalo življenje drugim. Kako doseči, da bomo kot izgubljeni sinovi spet oživeli in bo naše življenje polno? Prisluhnimo zgodbi.
Claret se je čez leto dni vrnil v Španijo, da bi pridobil sodelavce za svoje delo. Ustanovil je semenišče za misijonsko družbo sinov brezmadežnega Srca Marijinega. Vse svoje misli in načrte je želel posvetiti tej družbi, ki naj bi se razširila po svetu in opravljala podobno apostolsko delo, kot ga je opravljal sam. Vendar pa so bili tudi tokrat njegovi načrti prekinjeni, saj je ravno takrat prejel papežev poziv, da prevzame mesto nadškofa v Santiagu de Cuba, ki je bilo že štirinajst let brez pastirja. V svoje škofovsko mesto je prišel leta 1851. Takoj se je lotil dela. Sam pri sebi je sklenil, da z novo službo ne bo prekinil svojega misijonskega delovanja, ampak ga bo nadaljeval še z večjo gorečnostjo. V okviru vizitacij je obiskoval župnije, razpršene po ogromnem in težko dostopnem območju. Potreboval je osemnajst mesecev, če je hotel obiskati vse župnije v svoji škofiji. Mnogi duhovniki so se po dolgih letih prvič srečali s škofom; njegov obisk jim je ogromno pomenil. Claret jim je pozorno prisluhnil, jih učil in spodbujal v gorečnosti. S pridiganjem in spovedovanjem je poživljal versko življenje v škofiji. Kmalu si je zaradi zvestobe resnici spet nakopal veliko sovražnikov. Grozili so mu in ga grdo obrekovali. Claret je to trpljenje prenašal z izredno potrpežljivostjo in ponižnostjo. Sredi najhujše gonje je prejel pismo kraljice Izabele II., ki je zahtevala, naj pride nemudoma v Madrid in postane njen duhovni voditelj ter vzgojitelj njene hčere. Tako je zadnjih deset let življenja preživel na dvoru. Ni se vtikal v politiko, čeprav so ga mnogi želeli pridobiti na svojo stran. Tudi na tem mestu je bil delež nenehnih groženj. Nekoč je prejel velik paket, ko pa ga je odprl, je bilo v njem truplo s prebodenim srcem. Zraven je pisalo, da takšna smrt čaka tudi njega, če bo še naprej vztrajal pri svojem 63 delu. A Claret se ni nikoli umaknil. Ljubeče je skrbel za svojo družbo sinov brezmadežnega srca Marijinega, ki se danes po njem imenujejo klaretinci. V želji, da bi dosegel še več ljudi, je pisal knjige in postal najbolj brani religiozni pisatelj svojega časa. Kadar koli je s kraljevo družino pripotoval v kakšen kraj, je najprej stekel na ulico, poiskal kakšnega otroka in ga prosil, naj mu pokaže pot do cerkve. Poiskal je duhovnika in ga prosil, če lahko pridiga. Ne glede na uro in dan se je novica o njegovem prihodu hitro razširila med ljudmi in cerkev je bila kmalu polna. Claret je vabil ljudi, naj se spreobrnejo od egoizma in sebičnosti ter sledijo evangeljski besedi. V njih je prebujal hrepenenja po lepoti, ljubezni, miru in predanosti Božji volji. Leta 1868 je v Španiji izbruhnila revolucija. Claret je skupaj s kraljevo družino zbežal v Francijo. Na smrt bolan se je moral zateči v neki cistercijanski samostan, kjer je 24. oktobra leta 1870 zaključil svoje bogato življenje. Klaretinci so prišli k nam šele leta 1975, čeprav je bilo že pred tem v red vključenih nekaj Slovencev. Danes sta v Sloveniji le še dva klaretinca. Pater Branko Cestnik deluje v župnijah Frankolovo in Črešnjice, pater Stane Sikošek pa živi v Kamnici pri Mariboru.

* * *

Življenje svetega Antona Maria Clareta je polno in je obrodilo veliko sadov. Vsak od nas hrepeni, da bi se v življenju počutil izpolnjenega, rodovitnega. Kako to doseči? Papež Frančišek pravi: »Živeti polno pomeni živeti s strastjo.« Vabi nas, da bi v sebi prebujali navdušenje nad življenjem, da bi si upali tvegati in se soočati z življenjskimi težavami in v veri iskali odgovore na konkretne stiske. Pri tem moramo biti v nenehnem dialogu drug z drugim in Bogom. V ta namen nam papež priporoča molitev, ki naj bo iskren pogovor z Bogom Očetom. Izpolnjeni bomo le, če bomo vedno iskali in sledili Njegovi volji.

NALOGA: Zmolite Zdravo Marijo s prošnjo, da bi vztrajali v hrepenenjih.