Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

20 Velikonočni ponedeljek - Od velikega četrtka k velikemu četrtku

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 14 hours 17 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Sporočite bratom, naj gredo v Galilejo

Tisti čas so žene hitro odšle od groba in so tekle, da bi sporočile njegovim učencem. In glej, Jezus jim pride naproti in pravi: »Pozdravljene!« One pristopijo, mu objamejo noge in ga molijo. Tedaj jim Jezus reče: »Ne bojte se! Pojdite in sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli.«

Ko so bile še na potu, so nekateri stražniki dospeli v mesto in so velikim duhovnikom naznanili ves dogodek. Ti so se s starešinami zbrali, se posvetovali in nato dali vojakom mnogo denarja z naročilom: »Recite: ›Njegovi učenci so prišli ponoči in so ga ukradli, ko smo mi spali.‹ Če bi to zvedel poglavar, ga bomo mi pregovorili in bomo naredili, da boste brez skrbi.« Ti so vzeli denar in so storili, kakor so bili naučeni. In razširila se je ta govorica med Judi do današnjega dne.(Mt 28,8-15)


 

Velikonočni ponedeljek – Od velikega četrtka k velikemu četrtku

 

Najbolj splošno razpoloženje velikonočnega ponedeljka najbrž izražata učenca na poti v Emavs, ko pravita: »Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael.« Jezus je z veliko nočjo obrnil na glavo vse predstave o Bogu, obredju, duhovništvu, življenju in veri. Nič ni bilo tako kot so si učenci predstavljali. Pa vendar je velikonočni ponedeljek namenjen prav temu, da zgrešene predstave popravimo in postavimo na njihovo mesto prenovljene. Sicer bomo, hočeš nočeš, podobni tistim, ki so pri starih predstavah vztrajali in hodili po svetu razočarani ali pa vztrajali pri laži kakor veliki duhovniki.

Če pogledamo dogodek, ki se je zgodil učencema na poti v Emavs, bomo videli, da Jezus nadaljuje s tistim, s čemer je začel velikonočno skrivnost, tj. z velikim četrtkom. Ko je dal sebe v hrano, ko je učencem umil noge, je pokazal da bo z nami, do konca sveta. Peter je sicer v svojih predstavah trmaril in je rekel: Ti meni ne boš umival nog. Peter je hotel imeti imenitnega odrešenika, podobo vzvišenega duhovnika in obredje, ki ne bi bilo tako naporno. A Jezus vztraja med nami s tem, da daje sebe v hrano, da nam umiva grehe in hodi z nami.

Jezus nadaljuje pouk o trpljenju. Peter je trdil: Gospod, to se ti ne sme zgoditi, ti ne smeš trpeti. Jezus je trpel in trpi z nami naprej. Trpljenje ni znamenje, da nas je Bog zapustil, ampak šola ljubezni, pot odreševanja – sebe in bližnjih. Učencema na poti v Emavs prav to ne gre v glavo, a prav to je znamenje nove podobe Boga, ki hodi z nami. Križ in sprejemanje trpljenja mora postati naše znamenje.

Učenca gledata, kaj se je zgodilo v Jeruzalemu in sta prepričana, da se to ne bi smelo zgoditi. Kako so se lahko vodilni tako poigrali z njihovim Učenikom, ki je bil pošten in dober. Kako to, da je pristal na križu?! Gotovo smo tudi mi kot učenca, ki pravimo: Mi pa smo upali, da nas boš varoval vseh preizkušenj, da na svetu ne bo trpljenja. A Jezus nas še naprej uči, potrpljenja in zaupanja. Učenci so mu v viharju rekli: Gospod, ti ni mar, da se potapljamo? On vodi krmilo svetovne in osebne zgodovine, a ne tako, kakor si mi predstavljamo. Velikonočni ponedeljek je povabilo, da svoje predstave vztrajno obračamo.

Jezus je bil že ob prvih nastopih žalosten, ko je moral ljudem reči, da ga iščejo zaradi pomnožitve kruha in ne zato, ker bi iskali nekaj globljega. Vendar vztraja. Vztrajno nas vzgaja, da se od najbolj preprostih želja, potreb in hrepenenj dvignemo v logiko darovanja. Da ne iščemo, kako bi nekaj ali nekoga imeli zase, ampak kako bi sebe dali v hrano.

Velikonočni ponedeljek nas uči, da bomo naše velikonočno krščanstvo lahko živeli le v luči velikonočnega tridnevja, ki se, hočemo ali ne, začenja in končuje z velikim četrtkom. Jezus se daje v hrano, da bi to delali tudi mi.

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 11 hours 36 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»'Mi pa smo upali…' Velikonočni ponedeljek je namenjen prav temu, da zgrešene predstave popravimo … sicer bomo… hodili po svetu razočarani ali pa vztrajali pri laži kakor veliki duhovniki.

Jezus nadaljuje s tistim, s čemer je začel velikonočno skrivnost, tj. z velikim četrtkom… Daje sebe v hrano, nam umiva grehe in hodi z namiJezus nadaljuje pouk o trpljenju… Trpljenje ni znamenje, da nas je Bog zapustil, ampak šola ljubezni, pot odreševanja – sebe in bližnjih… Križ in sprejemanje trpljenja mora postati naše znamenje.

On vodi krmilo svetovne in osebne zgodovine, a ne tako, kakor si mi predstavljamo. Velikonočni ponedeljek je povabilo, da svoje predstave vztrajno obračamo. Jezus … nas vzgaja, da se od najbolj preprostih želja, potreb in hrepenenj dvignemo v logiko darovanja. Da ne iščemo, kako bi nekaj ali nekoga imeli zase, ampak kako bi sebe dali v hrano

Hvala tudi za to močno pridigo, Peter!

Živeti, izžarevajoč veselje, ker Jezus hodi z nami, ker nam umiva naše grehe in se nam daje v hrano, tako, da v moči tega veselja sami postajamo hrana za druge, to je res življenje velikonočnega kristjana. V takšno življenje smo bili pri krstu prerojeni, zdaj pa smo ga poklicani udejanjati. Naj nam velikonočni ponedeljek, ki povzema vse velikonočno tridnevje, pri tem pomaga!

Vsem blagoslovljeno in radostno velikonočno osmino!