Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

20 Jezusov krst - Potrpljenje, premišljevanje in ponižnost

3 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 9 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus je ob krstu videl prihajati nadse Božjega Duha

Takrat pride Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez pa mu je branil in rekel: »Meni je treba, da me ti krstiš, pa hodiš ti k meni?« Jezus mu je odgovoril: »Pusti zdaj; zakaj spodobi se nama, da tako spolniva vso pravico.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode; in glej, odprla so se mu nebesa in videl je božjega Duha, ki se je kakor golob spuščal navzdol in prihajal nadenj; in glej, iz nebes se je začul glas: »Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3,13-17)

 

 

Potrpljenje, premišljevanje, ponižnost

Jezusov krst se nam zdi logično nadaljevanje božičnih praznikov. Navadili smo se, da nedelja Jezusovega krsta sledi prazniku Svetih treh kraljev. Po nedelji se počasi poslovimo od božičnega časa. Torej božič, nedelja Svete družine, novo leto, Trije kralji in potem Jezusov krst. A v Jezusovem življenju stvari niso bile postavljene tako preprosto v vrsto. Navsezadnje tudi v našem življenju ni vse postavljeno v vrsto. Koliko stvari nas je v življenju že presenetilo. Nekatere se zgodijo prezgodaj, druge prekasno, tretje se ne zgodijo, čeprav smo upali, da se bodo ipd.

Ko sem razmišljal ob Jezusovem krstu, sem pomislil predvsem na to, kako je Jezus življenje sprejemal iz Očetovih rok kot izziv, kako je presojal, kaj naj stori in čemu naj se izogne. Ob njegovem krstu sem tako prišel do treh preprostih besed: potrpljenje, premišljevanje in ponižnost.

Potrpljenje         Vedno me šokira misel, da je Jezus trideset let življenja prebil popolnoma neopazno, nepoznan, umaknjen. Si lahko predstavljate, kako se je pripravljal na to, da bo nastopil. Tiho je delal pri svojem varovancu Jožefu in materi Mariji. Delal in molil je, kot da se nikamor ne mudi. Seveda pa se je v njem ves čas nekaj dogajalo. Ves čas je premišljeval.

Premišljevanje Premišljeval je, kako naj izpolni Očetovo voljo. Kako naj na svet prinese Odrešenje. Zavedal se je izredne naloge, tudi izredne moči, ki jo ima kot Božji sin. Nihče pa mu ni narisal poti: kako in kje naj nastopi, kako naj spregovori, kako naj ljudi potegne za seboj. Ko je videl Janeza Krstnika, je zagotovo razmišljal, da je ta način oznanjevanja najboljša osnova za njegov nastop. Kaj oznanja Janez? Da je Izraelsko ljudstvo zašlo s prave poti. Kot sin duhovnika, prekinja duhovniško tradicijo, ker znotraj nje ne vidi možnosti novega začetka. Potrebno je temeljito spreobrnjenje. Tradicija je zašla v slepo ulico samohvale. Janez nastopi na robu obljubljene dežele, v puščavi. Kakor da bi hotel povedati, da mora ljudstvo ponovno stopiti na pot v obljubljeno deželo, ker je svoje privilegirano mesto med ljudstvi zapravilo zaradi neposlušnosti Bogu. V premišljevanju, kako in kaj, v tihoti in molitvi se je Jezus postavil v vrsto grešnikov.

Ponižnost            je naslednja misel. Jezus je s krstom najprej dal ceno in težo delu Janeza Krstnika. Že prej je bil ponižen otrok svoje matere Marije, potem ponižen učenec Jožefa v njegovi delavnici in nazadnje tudi ponižen Janezov učenec. S krstom je pokazal, da razume in sprejema Janezovo pot spreobrnjenja. Sam ni grešnik, vendar se potaplja v Jordan, da pokaže potrebno po očiščenju Judovskega ljudstva. Tudi on nosi težo grehov tega ljudstva in je z njim solidaren. Teža teh grehov ga bo pripeljala na križ.

Tri preproste a pomembne drže zaznamujejo Jezusov začetek javnega delovanja: potrpljenje, premišljevanje in ponižnost. Kaj pa mi? Zadnje čase vidim, da je večina življenjske modrosti povezane s potrpljenjem. Ne, da človek potrpi, kar tako. Ko me nekaj zelo boli, moram ostajati v stiku z bolečino in ne hiteti, da bolečino za vsako ceno odpravim. Če je to moj greh, ki me žre, moram nositi njegovo težo, če je to greh drugega, zaradi katerega moram nositi bolečino, jo prav tako moram nositi. Če bom hitel, ne bo nič boljše. Naglica rojeva neodgovorna dejanja, ki povzročajo nove krivice. Potrpljenje je osnova človeške modrosti.

Premišljevanja v našem življenju ne bo nikoli preveč. Gre za moč tihote, v kateri se rojeva modrost, deluje Sveti Duh in prinaša prave odločitve. Božji mlini meljejo počasi, se je včasih reklo. Res so dobre rešitve običajno sad potrpljenja in dolgotrajnega premišljevanja.

Nad vsem pa je krona ponižnosti. Modri se dajo poučiti bližnjemu. Če se je Bog ponižal in je nadaljeval delo svojega predhodnika, zakaj bi morali mi začenjati vse na novo. Učenja ni brez ponižnosti.

Pravzaprav je potrebno malo, a z božjo močjo: potrpljenje, premišljevanje in ponižnost so pot kristjana, ki hodi od krsta naprej za svojim učiteljem Kristusom.

Tjaša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 weeks 3 days od tega
Pridružen: 01.11.2011

Pridiga me celotna nagovarja. Najbolj sem se ustavila ob:
Ko me nekaj zelo boli, moram ostajati v stiku z bolečino in ne hiteti, da bolečino za vsako ceno odpravim. Če je to moj greh, ki me žre, moram nositi njegovo težo, če je to greh drugega, zaradi katerega moram nositi bolečino, jo prav tako moram nositi. Če bom hitel, ne bo nič boljše. Naglica rojeva neodgovorna dejanja, ki povzročajo nove krivice. Potrpljenje je osnova človeške modrosti.

Cilj mi je se ustaviti ob mojem grehu in nositi njegovo težo. Zavedam se, da samo tako bom lahko rasla. Na prvo žogo se zelo težko in rabim nekaj časa, da premeljem. Prevečkrat se zavrtim okrog same sebe in tega, da nisem v redu. Iz tega tudi delam grehe, ker se vrtim okrog same sebe in svoje cene. Hočem preraščat vrtenje okrog sebe.

Stopar Simona
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 19 weeks 16 hours od tega
Pridružen: 12.01.2020

Potrpljenje je osnova človeške modrosti. 

Potrpljenje mi ne gre najbolje od rok. Vsa občutja, ki so v meni bi rada na hitro razumsko predelala, jih odrezala ali se preveč okoli njih vrtela. Težko mi je zdržati, da so v meni in da jih bo potrebno nositi, o njih razmišljati. Rada bi bila že na cilju. 

Bog pomagaj mi, da bi znala v potrpežljivosti nositi vse kar je v meni in odkrivati lepoto tega.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 41 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala za to lepo pridigo! V celoti me nagovarja. Vsa življenjska modrost pa se mi zdi strnjena v tej sklepni misli:

 

»Nad vsem pa je krona ponižnostiModri se dajo poučiti bližnjemu. Če se je Bog ponižal in je nadaljeval delo svojega predhodnika, zakaj bi morali mi začenjati vse na novo. Učenja ni brez ponižnosti.
Pravzaprav je potrebno malo, a z božjo močjo: potrpljenje, premišljevanje in ponižnost so pot kristjana, ki hodi od krsta naprej za svojim učiteljem Kristusom.«

 

»Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« Da bi nas le našel toliko ponižne, da bi nas lahko obdarjal s svojimi darovi in blagoslovi, tudi po ljudeh, ki nam jih pošilja na pot, da bi se Mu po njih dali poučiti.

 

Simona, prav lepo te je srečat na Forumu! :)