Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

20 Binkošti - Prejmite Svetega Duha

2 odgovora [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 1 hour od tega
Pridružen: 10.01.2011

Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmíte Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20,19-23)

 


 

Prejmíte Svetega Duha!

Jezus pošilja učence po svetu. Kakor je bil on poslan od Očeta, on pošilja učence. Pravi jim, naj nadaljujejo njegovo delo. Daje jim Svetega Duha, hkrati pa jim naroča naj odpuščajo grehe in jih zadržijo, komur je potrebno. Na drugem mestu učence pošilja in njim naroča, naj krščujejo in vse naredijo za njegove učence. Nanje pa pošilja moč z višave, da bodo to zmogli.

Tako v vsakem primeru Jezus pošilja tudi nas, da pričujemo o njem. Kako? Tako, da si prizadevamo izpolniti vse, kar nas uči in z življenjem pričamo zanj. Krščevati, pomeni oznanjati ga. Spovedovati pomeni prav tako nič drugega, kot oznanjati ga. In kaj je delovanje Svetega Duha? Nič drugega kot spominjanje vsega in učenje vsega, kar je Jezus povedal učencem.

Sveti Duh nam je torej dan, da po njem odkrivamo Božjo besedo in iz nje živimo. Dan nam je, da jo potem, ko smo jo uresničili v svojem življenju, tudi oznanjamo. Najlepše pričevanje prvih učencev je bila ljubezen. Je bilo občestvo, ki se je med njimi spletlo. In prav v tem lahko rečemo, smo danes najbolj šibki. In če se spomnimo pretekle nedelje, je prav edinost, živo občestvo najgloblja in poslednja Jezusova želja.

Spomnimo se, kako smo preteklo nedeljo razmišljali o tej edinosti. Rekli smo, da jo ustvarjamo pri preprostih stvareh:

  • V družinah in skupnostih pri skupnem redu. Družina je lahko skupaj, če se kljub različnim obveznostim, zbira pri skupni mizi. Skupni obed je temelj družine. Pa ne le skupen obed.
  • Vsaka skupnost obstaja, ker posamezniki izpolnjujejo določena opravila. Skupno delo in skupna odgovornost ustvarja edinost.
  • Potem pa je tu še veliko globlja edinost, a ta se začenja v zunanji urejenosti. Globlje je usklajevanje naših želja in načrtov. Najprej moramo sami vedeti, kaj hoče od nas Bog. Ne le, kaj bi mi radi. Da bi bili lahko eno z drugimi, moramo najprej biti eno sami s seboj.
  • Da bi naravnali naš osebni pogled, se moramo ustavljati v molitvi in premišljevanju, kaj od nas pričakuje Bog. Prav tako ne moremo graditi žive in povezane družine ali drugačne skupnosti, če nas ne povezujeta molitev in premišljevanje.


Na Binkošti se moramo vprašati, kdo vodi naša življenja. Kako vsak dan urejamo dan? Ali ga načrtujemo z Jezusom, ki nam daje Svetega Duha, da bi prepoznavali dobro in slabo? Ali je Božja beseda resnično središče našega življenja.

Red v času karantene je mnogim omogočil druženje in povezanost. Ali ne prepoznavamo, da samo se v množici nepotrebnih zahtev oddaljili od sebe in bližnjih? Hitenje in tisoče obveznosti nas uničujejo. Sveti Duh nas opozarja, da je naša naloga v prvi vrsti edinost z Očetom, spominjanje na preprosto življenje Jezusa Kristusa, življenje v ljubezni. Se bomo vrnili v stare tire in pozabili, da nam Bog pošilja Svetega Duha zato, da bi edinost ustvarjali v skupnem delu in skupni odgovornosti, v gradnji skupnega doma?

Karantena nas je nepričakovano v naglici presenetila s tihoto, v kateri smo se lahko vprašali, ali ima naše življenje globlji smisel ali le hitimo v prazno. Znamo biti v globini skupaj, ali le drvimo drug mimo drugega? Sveti Duh nam je dan, da to globljo edinost živimo in opozarjamo na zlo površinskih odnosov.

Učenci so prejeli Svetega Duha, ko so v strahu in molitvi iskali Jezusa, ki ga na enkrat ni bilo več. V času karantene smo lahko več molili. Bila sta tudi strah in iskanje. Jezus nam je tako kot učencem pokazal, da je med nami. Ne pozabimo, da bo vez z njim močna samo, če bomo vztrajali v molitvi. Svetega Duha nam bo dajal po njej.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 11 hours 20 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Kaj je delovanje Svetega Duha? Nič drugega kot spominjanje vsega in učenje vsega, kar je Jezus povedal učencem. Sveti Duh nam je torej dan, da po njem odkrivamo Božjo besedo in iz nje živimo. Dan nam je, da jo potem, ko smo jo uresničili v svojem življenju, tudi oznanjamo. Najlepše pričevanje prvih učencev je bila ljubezen. Je bilo občestvo, ki se je med njimi spletlo. In prav v tem lahko rečemo, smo danes najbolj šibki. In če se spomnimo pretekle nedelje, je prav edinost, živo občestvo najgloblja in poslednja Jezusova želja…

Sveti Duh nas opozarja, da je naša naloga v prvi vrsti edinost z Očetom, spominjanje na preprosto življenje Jezusa Kristusa, življenje v ljubezni. Se bomo vrnili v stare tire in pozabili, da nam Bog pošilja Svetega Duha zato, da bi edinost ustvarjali v skupnem delu in skupni odgovornosti, v gradnji skupnega doma?«

 

Hvala za to močno pridigo, Peter! Te zgornje misli iz nje me najbolj nagovarjajo in ponovno jih povezujem s tem, kar nam je na Binkošti v svoji pridigi položil na srce papež Frančišek:

 

»V Cerkvi Duh zagotavlja edinost tistemu, ki oznanja. In apostoli gredo: nepripravljeni vstopijo v igro, pridejo ven. Eno samo hrepenenje jih nosi: da bi dali, kar so prejeli… Končno se nam svita, kaj je skrivnost edinosti, skrivnost Duha. Skrivnost edinosti v Cerkvi, skrivnost Duha je dar. Ker je On dar, živi tako, da se daruje, in nas na ta način drži skupaj, tako da nas naredi deležne istega daru. Pomembno je verovati, da je Bog dar, ki ne jemlje, ampak se daje. Zakaj je pomembno? Ker je od tega, kako razumemo Boga, odvisno, kakšni bomo kot verniki. Če imamo v mislih Boga, ki jemlje in se uveljavlja, bomo tudi mi hoteli jemati in se uveljavljati: zasedali bomo prostor, zahtevali pomembnost, iskali oblast. Če pa imamo v srcu Boga, ki je dar, se vse spremeni. Če se zavedamo, da je to, kar smo, njegov dar, zastonjski in nezasluženi dar, bomo tudi sami hoteli iz življenja narediti dar. In s tem, da ponižno ljubimo, zastonj in veselo služimo, bomo svetu podarili pravo Božjo podobo. Duh, žívi spomin Cerkve, nas bo spomnil, da smo se rodili iz daru in da rastemo tako, da se darujemo; ne tako, da se ohranjamo, ampak tako, da se darujemo… Kaj nas ovira pri darovanju? … Trije so sovražniki daru, trije glavni, ki vedno prežijo pri durih srca: zagledanost vase, igranje žrtve in črnogledost… V teh treh … je vse črno, vse temno. Znajdemo se v pomanjkanju upanja in potrebno nam je ovrednotiti dar življenja, dar, kar vsak od nas je. Zato potrebujemo Svetega Duha…

 

Pridi, Sveti Duh: Ti, ki si sozvočje, naredi nas za graditelje edinosti. Ti, ki se vedno daješ, daj nam pogum, da bomo izstopili iz sebe, da se bomo ljubili in si pomagali, da bomo postali ena sama družina.« 

Beni
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 2 days od tega
Pridružen: 19.01.2020
Oj, 

Mene nagovarja, da smo tudi mi poslani da nadaljujemo njegovo delo. In pa to da nam je Sveti Duh dan, zato da ustvarjamo občestvo ljubezni, ki se začne v teh preprostih stvareh. Hkrati vidim, da sem imel v času karantene res možnost biti bolj povezan z družino in da me gradnja skupnega doma najbolj izpolnjuje. Vztrajati moram v molitvi, da bi se vedno spominjal, da je bistvo edinost z Bogom in bližnjimi.
Hvala Peter za pridigo!