Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

2. teden: PROSIM, ponedeljek

5 odgovorov [Zadnja objava]
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 1 day od tega
Pridružen: 17.03.2010
 Prosim rečeš samo takrat, ko kaj potrebuješ. 
Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 hours 15 min od tega
Pridružen: 18.08.2013

Ni nujno. Včasih sploh ne rečem prosim in kar zahtevam :(. Ja ... Sem se kar zamislila nad to trditvijo. Ker v ozadju te besede je lahko mnogo reči. Lahko rečem prosim, pa je v bistvu zahteva in me potem jezi, če ni po moje. To je pri meni kar pogosto.

V resnici mi je težko prositi na način, da sem pripravljena sprejeti vsak odgovor. Če je odgovor negativen, je bolečina velika in občutek zavrnitve tudi. To se mi ponavadi zgodi, ko si nečesa močno želim in ne vidim poti, kako bi lahko brez izpolnitve te želje. Res, težko je nositi želje, ki so neizpolnjene in hkrati ponižno prositi, da bi se pa le izpolnile. Ponavadi zaradi bolečine odneham s prošnjami, pošljem vse skupaj na Mars in se zadovoljim z nadomestki.

Ob tem mi prihaja na misel zgodba Berte Golob, ki jo je napisala v svojih spominih na otroštvo. Pisala je o tem, kako so v njene času čakali Miklavža. Kot majhna deklica je dve leti molila in prosila Miklavža za nove sanke. Po dveh letih ji je Miklavž izpolnil željo. Po dveh letih? Pri kateri želji jaz tako ponižno vztrajam dve leti? Kaj dve leti? Že en dan je včasih preveč.

marjana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 33 weeks 2 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

NE DRZI.
Po eni strani drzi, da prosim, ko potrebujem. 
Po drugi pa recemo prosim, tudi ko se oglasimo na telefon ali  ko se nam nekdo zahvali. S tem razumem, da zelimo sporociti tudi obratno: jaz sem pripravljen odgovoriti na tvojo potrebo.

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 17 weeks 4 days od tega
Pridružen: 10.01.2012

Sama največkrat prosim, ko kaj potrebujem, včasih še to ne in le zahtevam. Sem pa razmišljala, da je razlika ko prosim, ali tisto dejansko potrebujem, ali si tega za kar prosim, le želim in ne nujno potrebujem. Morda potrebo bolj povezujem s tem, kar je zame dobro in je čisto lepo če je prošnji ugodeno. Drugo pa je, ko prosim nečesa, kar si želim pa ni nujno, da je to zame dobro. In takrat je čisto na mestu, če prošnji ni ugodeno;)
Na primeru otrok:Lahko prosi za nove hlače, ki jih dejansko potrebuje ali za igranje igric, kar sicer misli, da potrebuje pa sama menim drugače;)

Petra
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 33 weeks 3 days od tega
Pridružen: 07.02.2011

Kar smo mi razmišljali, res večino časa rečemo prosim, ko potrebujemo pomoč drugega, ker sami ne zmoremo. 
No, včasih prosimo tudi, ko želimo, da nas drugi malo pocrklja. Tako je pri nas, ko prosimo tatu, da nam pripravi kakšno dobro sladico. :)
 
Smo pa prišli tudi mi do spoznanja, da besedi hvala in prosim ne moremo ločiti, vedno sta skupaj.
Ko prosimo in nam drugi ustreže ali ne, vedno na koncu sledi, Hvala ali Vseeno hvala (ko se prošnja ne usliši).
Hkrati tudi ko se zahvalimo, vedno nato rečemo prosim:  "Hvala, ker si mi pomagal. Odgovor je: "Prosim."

Lp
nuša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 6 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Se strinjam, da ne drži.

Včasih rečemo prosim, ko nekaj zahtevamo od drugega, npr. "Prosim, takoj nehaj s tem!" ali ko drugi nekaj potrebuje, npr. "Prosim, a lahko nehaš blodit!" :) Ponavadi sicer tudi sami potrebujemo to, kar zahtevamo ali prosimo zaradi drugega. ;)

"Ne bojte se! Široko odprite vrata Kristusu!" (papež Janez Pavel II.)