Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

19 Kristus kralj - Posmehovali so se mu ...

2 odgovora [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 10 hours 41 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezusa križajo

Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celo voditelji so se norčevali iz njega in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: »Ta je judovski kralj.«

Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal: »Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.« In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Lk 23, 35-43)

 

 

Kristus Kralj – posmehovali so se mu …

Kako grozljiv prizor: Jezus v strašnem trpljenju na križu, v smrtnem boju, zraven pa ljudstvo, ki si ga ogleduje in se iz njega norčuje. Posmeh! Pod križem se zabavajo tudi narodni voditelji kot bi sedeli v gostilni, popivali in se norčevali iz vsega lepega. Bog visi na križu, oni pa se mu posmehujejo, ker so končno dokazali, da ni Božji sin, da ni Maziljenec. Popolnoma zapuščen in sam celo na križu. Le desni razbojnik pokaže vero vanj in ga prosi za življenje.

Včasih pogledam del filma Kristusov pasijon, da bi se bolj zavedal tega, kar je moral prestajati Jezus. Ljudje se vsega navadimo in to ni dobro. Vsaka sveta maša je obnovitev tega dogodka. Bog trpi posmeh in umira za nas. Kako noro je, da Jezus prav v tem trenutku umiranja in popolne zapuščenosti ob videzu popolnega propada ustanavlja Cerkev, izroča svojo mamo Marijo učencu Janezu in Janeza Mariji, ter izreče: Dopolnjeno je!

Kakorkoli že bi radi obrnili ta trenutek ali nanj preprosto pozabimo, dejstvo je, da je največji poraz začetek novega življenja, dopolnitev vsega, za kar si je Jezus prizadeval. Prav ta trenutek je temeljni kamen za vsakega kristjana. Ob tem bi se rad ustavil. Skoraj vedno, ko se s kom zapletem v pogovor o veri in seveda iščem odgovore na konkretna vprašanja v Evangeliju in Jezusovem zgledu, mi sogovornik reče: To je bil Jezus, to je on, to ne drži za nas. Sam se s tem nikakor ne morem strinjati, sogovornik pa običajno ne z menoj. Pa vendar, ko je Jezus na križu ustanovil Cerkev, je potrdil svoj namen. Dal nam je zgled in Besedo, ki so jo učenci zapisali, da bi po Njem živeli. Nobenega drugega vodila ni za kristjana, razen Jezusa in Njegove besede. Ne moremo govoriti o tem, da smo kristjani, če ne jemljemo za edino vodilo svojega življenja Kristusa in njegovo besedo. Apostol Pavel pravi v pismu Galačanom celo: Toda tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo preklet! (Gal 1,8). Evangelij ni le za branje in za občudovanje Jezusa, ampak je beseda življenja, oznanilo veselja – Bog nas odrešuje, in vabi na pot za njim. Kdor ne hodi za njim, ne more biti njegov učenec.

Kaj to pomeni? Nedelja Kristusa kralja nas izziva, da dojamemo, zakaj je Jezus dal življenje, kdaj je dopolnil vse, kaj je njegovo vodilo in kakšno vodilo zapušča nam. Tisti, ki se pogosto branijo, da Evangelij in Jezusov zgled ni mišljen tako za res, poudarjajo predvsem, da je potrebno živeti iz kompromisov. Za takšne je pogosto vsaka doslednost pretiravanje. Jezus na križu dokazuje, da je zvestoba resnici temelj njegovega življenja. Jezus bi lahko iskal kompromis pri svojem oznanjevanju. Lahko bi se dogovarjal z Judovskimi velikaši, kaj je zanje še sprejemljivo, lahko bi bil bolj uvideven v svojih besedah, prijazen v svojih odgovorih. Lahko bi se bolj potrudil, da bi stvari večkrat in lepše razložil. Vendar postavlja resnico, čisto, neobdelano, neprilagojeno za vodilo sebi in tudi nam. Krščanstvo ni religija kompromisov, je zvestoba resnici.

Kaj vodi to resnico? Globoka, prečiščena ljubezen. Tisto, kar je njegove nasprotnike najbrž najbolj motilo je, da se je ustavljal v ozadjih njihovih dejanj. Najhujši nasprotniki niso bili tisti, ki so javno tajili Boga, ki niso redno molili in prihajali v tempelj. Ne bili so tisti, ki so redno molili, vendar je Jezus kazal na ozadja njihovih molitev: Bila je tradicija, pokazati se pred drugimi lepe, imeti takšno ali drugačno korist.

In še eno, kar Jezus izraža na križu s svojim »Dopolnjeno je.« On sam ni sebi vodilo, vodilo mu je izpolniti Očetovo voljo. Ta pa v najtežjih trenutkih niti njemu ni razumljiva. V smrtni grozi zato prosi, naj gre kelih trpljenja mimo. Kot bi rekel: Saj ni potrebno vse to, Oče! In vendar je. Jezus to sprejme. Zdi se mi, da smo na Božjo voljo kot vodilo, popolnoma pozabili. Vse v življenju mora teči mirno in urejeno, po naše. Bog si našega življenja ni zamislil tako. Pošilja nas v preizkušnje in nam daje trpljenje, da bi postali bolj njegovi.

Jezus je kralj:

  • v zvestobi resnici, brez kompromisov,
  • v globoki prečiščeni ljubezni, brez hinavščine,
  • v popolni predanosti Očetovi volji.

Ko nosimo njegovo ime, naj ga bomo vsaj malo vredni.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 53 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala za to močno pridigo! Prav pretresljiva je. Grozljivo je pomisliti, česa vse smo ljudje zmožni. Vsi smo že kdaj na svoji koži čutili, kako zelo posmeh boli. Kljub tej izkušnji se včasih brez zadržkov posmehujemo človeku, ki ga že tako vse boli, še pogosteje pa smo cinični, prezirljivi in posmehljivi do tistega, ki se trudi radikalno slediti Kristusu. Ker mi je bilo sledeči odstavek v pridigi posebej boleče prebrati, sem se ob njem ustavila tudi včeraj, ko smo imele ob prazniku Brezmadežne s čudodelno svetinjo v skupnosti celodnevno češčenje Najsvetejšega:

»Skoraj vedno, ko se s kom zapletem v pogovor o veri in seveda iščem odgovore na konkretna vprašanja v Evangeliju in Jezusovem zgledu, mi sogovornik reče: To je bil Jezus, to je on, to ne drži za nas. Sam se s tem nikakor ne morem strinjati, sogovornik pa običajno ne z menoj. Pa vendar, ko je Jezus na križu ustanovil Cerkev, je potrdil svoj namen. Dal nam je zgled in Besedo, ki so jo učenci zapisali, da bi po Njem živeli. Nobenega drugega vodila ni za kristjana, razen Jezusa in Njegove besede. Ne moremo govoriti o tem, da smo kristjani, če ne jemljemo za edino vodilo svojega življenja Kristusa in njegovo besedo.«

Pomislila sem na sv. Katarino Laburé, zvesto Kristusova, Marijino in Vincencijevo učenko, katere god danes obhajamo. Marija ji je v videnju naročila dati kovati svetinjo, ki jo danes poznamo kot 'čudodelno svetinjo' in je, takoj za križem, najbolj razširjeno krščansko znamenje. Sestra Katarina je ob vseh izrednih milostih, ki jih je bila deležna, ostala vse življenje skrita, tiha, med svojimi mnogokrat prezirana, deležna posmeha, za svet pa za časa življenja nepoznana… Tako se je dogajalo sv. Favstini Kowalski in mnogim drugim…

Ko sem med molitvijo spet vzela v roke življenjepis blaženega Pier Giorgia Frassatija, me je presenetilo pisemce, ki ga je poslal svojemu prijatelju, razočaran nad dvoličnostjo in hinavščino svojih vrstnikov v katoliški akciji: »Vsak dan mi gre bolj na bruhanje in če ne bi bil prepričan, da je moja vera božanskega izvora, bi verjetno naredil kaj norega. Toda edino kar me zadržuje pred takimi mislimi, je prepričanje o boljšem življenju, ki sledi, če tu na zemlji delamo dobro. Zato se spravimo na delo in se držimo skupaj, da drug drugega podpiramo in spodbujamo naprej po poti dobrote.« In ob drugi priložnosti mu piše: »Bolje je ostati sam, vendar s čisto vestjo, kot pa stati z vsemi drugimi, vendar z velikim madežem na svoji vesti.«

Naj nam res Bog po priprošnji sv. Katarine Laburé  in po čudodelni svetinji podeli milost zvestobe resnici, brez kompromisov; prečiščene ljubezni, brez hinavščine in popolne predanosti Njegovi volji, da bomo vsaj malo vredni Kristusovega imena!

 

milena
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 days 21 hours od tega
Pridružen: 13.01.2011

Kopirano iz pridige:
"Toda tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal
drugačen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo preklet! (Gal 1,8). Evangelij ni le za branje in za občudovanje Jezusa, ampak je beseda življenja, oznanilo veselja – Bog nas odrešuje, in vabi na pot za njim. Kdor ne hodi za njim, ne more biti njegov učenec."

Bog, pomagaj mi prav razumeti Jezusove Besede, ki jih je govoril in so nekatere zapisane v Svetem Pismu, te prosim. Prav gotovo ne vseh, saj so začeli pisati šele po njegovi grozni smrti. Po spominu, ki pa ni prav zanesljiv. In ni bilo telefonskih posnetkov :)

Si predstavljamo, kaj bi ostalo zapisano na twitterju, facebooku,..., če bi Bog Jezusa "izbral" za nas Slovence in za današnji čas? Kako bi prišli do Resnice?

Hvala Bogu, imamo Sveto Pismo, že 2 tisoč let enako in naj bi ga verno živeli danes. Ljubi Bog, kako le? Ali sploh prav razumemo in spoznavamo, kar slišimo in beremo, si shranjujemo zapisano na duhovnih vajah in spet in spet prebiramo?! Hvala Bogu imamo adventni čas in Svetega Duha, ki nam daje prav spoznavati. Se zanesem in računam Nanj. In na vas, da me opomnete, ko kiksnem ali, Bog ne daj, grešim, lepo prosim.