Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

19 Božič - V njej je bilo življenje

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 hours 12 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Beseda se je učlovečila

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.

In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil. Jn 1,1-18


 

V Besedi je bilo življenje

Čeprav se zdi današnji evangelij zelo drugačen od polnočnega, pa predstavlja njegovo logično nadaljevanje. Evangelist Janez razmišlja, da prihod Jezusa pomeni spopad med lučjo in temo, med življenjem in smrtjo, ki ga prinaša Novorojeni. Če smo ponoči razmišljali, da Jezusa ne srečamo kar tako, da se moramo za to potruditi, odpraviti na pot, tvegati, kakor Zahej, podobno lahko ugotavljamo ob današnjem evangeliju. Zelo lahko bi bilo, ko bi bilo življenje tako nazorno, kot je današnji evangelij. »Luč je prišla na svet, a tema je ni sprejela«, pravi evangelist Janez. Saj ni res, da zavračamo luč. Saj ni res, da si ne želimo življenja. Gotovo je globlje vprašanje, ali sploh ločimo luč in temo, življenje in smrt! In prav to je eno temeljnih vprašanj včerajšnjega razmišljanja: Če Jezusa ne vidimo, pomeni, da ne vidimo razlike med lučjo in temo, med življenjem in smrtjo. On je življenje, on je luč, on je beseda, kako da tega ne prepoznamo?

Pravzaprav je vprašanje, kaj je življenje in kaj smrt, kaj luč in kaj tema pred vprašanjem o želji, po videti Jezusa. Zahej ugotavlja, da življenje, ki ga živi, ni tisto, kar si on želi. Zato išče boljšo ponudbo. Tu se pojavi Jezus in v srečanju spozna, da je to odgovor na njegovo iskanje.

Evangelist Janez nam torej ponuja poglobljen pogled na Jezusovo rojstvo. Da bi videli Jezusa, se moramo podati na pot iskanja življenja in luči. V oporo so nam spet lahko liki v jaslicah. Ko Jezus sreča Samarijanko pri vodnjaku in ji pove, da pozna njeno življenje in da ima boljšo vodo od tiste, ki jo ona redno zajema, prepozna ponudbo za novo življenje. Pet mož je imela, sedaj živi s šestim, in ve, da to ni življenje, da išče nekaj več. Jezus se za razliko od učencev ne zgraža nad njo, le opozarja jo, da je življenje veliko več kot to, kar živi. Samarijanka prepozna razliko med lučjo in temo, med življenjem in smrtjo. Spozna, kar je že dolgo slutila. Odloči se posloviti od starega življenja in začeti na novo. Kaj pa mi?

Tudi mlajši sin je v temi glede iskanja. Hoče več svobode. Pravila v domači hiši ga utesnjujejo. Želi nekaj več. Kaj, ne ve? Ko svobodo zaživi v tem, da si privošči vse, kar mu duša zaželi, spozna, da to ni ne življenje, ne veselje, ne svetloba. Obrne se in najde pravo svobodo tam, kjer jo je že pustil, na domačem pragu. Kaj je tu življenje in kaj smrt? Med čim naj izbira? Ko je prav na dnu spozna. Vse kar je zapustil, ni smrt, ampak življenje. Dom je poln globoke svobode, le živeti se mu je ni ljubilo. Sedaj ve, da je napor smiseln. Vredno se je potruditi. Zato se vrne k očetu in zaživi.

Tu spredaj pa je prilika o usmiljenjem Samarijanu. On si je vzel čas za moža, ki je padel med razbojnike, duhovnik in levit pa sta hitela mimo. Duhovnik in levit sta bila prepričana, da bosta našla življenje, če se bosta strogo držala pravil, če bosta redno opravljala molitve in skrbno pazila na obredno čistost. Samarijan je, mimo vseh pravil in molitev, našel življenje. Duhovnik in levit pa sta ujetnika obredja in postave.

Dragi bratje in sestre, izbira med temo in lučjo, med smrtjo in življenjem ni nikoli končana. Na vsakem koraku lahko zablodimo. Pomembno je da iščemo in smo zvesti Besedi. V evangeliju smo slišali, da je bilo življenje v besedi, ki je prišla na svet. Brez tega, da se oklenemo Besede, Evangelija, Jezusa samega, njegovega zgleda in moči, bomo izbirali napačno. Podobni bomo Samarijanki in mlajšemu sinu, ali pa starejšemu sinu, duhovniku in leviti. Ni tako preprosto prepoznati, kdaj smo ujetniki pravil in kdaj strasti; kdaj nam svobodo jemlje lenoba v izpolnjevanju pravil in kdaj predrzno iskanje. Ni lahko prepoznati, kdaj nas Bog vabi k molitvi in kdaj k ljubezni do bližnjega. A če bomo iskali, bomo našli. Še več, če bomo iskali ob pomoči Besede, Evangeliju, ki je luč življenja.

Naj bo Božič povabilo k bolj poglobljenem življenju v Besedi, bolj zavzetemu iskanju Resnice. Ob njem bo Pot bolj jasna in življenje bolj polno.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 59 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Beseda je bila Bog... V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« 

»Izbira med temo in lučjo, med smrtjo in življenjem ni nikoli končana. Na vsakem koraku lahko zablodimo. Pomembno je da iščemo in smo zvesti Besedi. V evangeliju smo slišali, da je bilo življenje v besedi, ki je prišla na svet. Brez tega, da se oklenemo Besede, Evangelija, Jezusa samega, njegovega zgleda in moči, bomo izbirali napačno. Podobni bomo Samarijanki in mlajšemu sinu, ali pa starejšemu sinu, duhovniku in leviti. Ni tako preprosto prepoznati, kdaj smo ujetniki pravil in kdaj strasti; kdaj nam svobodo jemlje lenoba v izpolnjevanju pravil in kdaj predrzno iskanje. Ni lahko prepoznati, kdaj nas Bog vabi k molitvi in kdaj k ljubezni do bližnjega. A če bomo iskali, bomo našli…, če bomo iskali ob pomoči Besede, Evangeliju, ki je luč življenja.«

Prosim Besedo, ki se je učlovečila, ki je prišla kot Luč in Življenje, naj me vsak trenutek sproti napolnjuje z Duhom razločevanja med lučjo in temo; med življenjem in smrtjo; med duhom, ki oživlja in črko, ki mori; med svobodo in ujetostjo v pravila ali strasti, da bi lahko v letu, ki prihaja, z vsem kar sem vedno bolj odsevala Luč in Življenje, ki se po Evharistiji vsak dan uteleša v meni. Naj razsvetli vse temine mojega srca, da se mi ne bi zgodilo, kar je zapisal sv. Janez: »V svojo lastnino je prišla, a njeni je niso sprejeli.«