Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

19 Binkošti - Sveti Duh nas bo učil vsega ...

5 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 56 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus obljubi Svetega Duha

 

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj.

Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. (Jn 14,15‑16.23b‑26)

 

 

Sveti Duh nas bo učil vsega…

 

Preden se ustavim ob evangeljskem odlomku se sprašujem, zakaj je Sveti Duh tako 'iz rabe'. Saj vsi poznamo žalosten rek, da je zakrament svete birme, zakrament odpada. Mladi po birmi odhajajo, če do tja sploh še pridejo. Zakaj je Sveti Duh tako odrinjen v kot?

Prvi odgovor na 'neaktulanost' Svetega Duha mi ponuja njegovo nasprotje – hudi duh. Sveti Duh je pravzaprav duh, ki nas vodi k dobremu. Jezus lepo pravi učencem, da jih bo učil vsega in spomnil vsega, kar jim je povedal. Torej Sveti Duh nas vodi h krepostim, hudi duh, pa nas skuša zapeljati v zlo. A kaj ko mnogi, če ne kar večina, ne verjamejo v obstoj hudiča. Kako naj obstaja Sveti Duh, če nima svojega nasprotja? Navsezadnje luč ni potrebna, če ni teme.

Posledično pridemo do naslednje ugotovitve: Če ni dileme med tem, kaj je dobro in kaj slabo, ampak je le vprašanje, kaj mi paše, kaj je moje in po moje, potem spet Sveti Duh nima razlog za bivanje v našem življenju. Če smo sami sebi zadostni, potem ne potrebujemo binkošti. Kaj pa so binkošti in kdo je Sveti Duh poglejmo na preproste navedke iz Svetega pisma.

Najprej srečamo Svetega Duha ob angelovem oznanjenju Mariji, ko ji odgovori: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin« (Lk 1,35) Prva naloga Svetega Duha je torej podarjanje življenja. Sveti Duh je duh življenja. Spominja nas, da je življenje, ki smo ga prejeli božji dar. On sam je bil 'zraven', ko nas je Bog Stvarnik poklical v življenje in z nami ima načrt.

V evangeliju potem beremo o Jezusovem krstu: Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3,22) Sveti Duh je duh Božjega otroštva. Po Jezusu in v Svetem Duhu smo med seboj ljubljeni božji sinovi in hčere, bratje in sestre med seboj. Tako hitro pozabimo, da smo vsi ena sam družina.

Spomnimo se še današnjega berila, kjer smo slišali: Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju … Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati … Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. (prim. Apd 2,1-13) Sveti Duh nas uči razumljivega jezika, tj. jezika ljubezni. V Svetem Duhu smo poklicani, da si prizadevamo, da bi drug drugega razumeli in se dali razumeti. Poklicani smo v občestvo edinosti, ki je mogoča le v Svetem Duhu.

In ne nazadnje nam o vlogi Svetega Duha govori današnji evangelij, kjer smo slišali: Sveti Duh nas bo učil vsega in spomnil vsega, kar nam je Jezus povedal. Ob tej Jezusovi misli razumem dvoje: to, kar je Jezus učil in kar je bil, je izredno pomembno. Ob tem naj bi se ustavljali in se vsega spominjali. Drugo, kar razumem v Jezusovi trditvi pa je, da se brez pomoči Svetega Duha nismo sposobni učiti življenja po Jezusovem zgledu in se spominjati njegovih spodbud.

Sveti Duh je torej edino jamstvo, da zmoremo slediti Jezusovemu nauku in zgledu. A da bo Sveti Duh deloval je potrebna drža, ki jo lahko prepoznamo pri vseh, ki so ga bili deležni: Marija ob oznanjenju, Jezus ob krstu, apostoli na binkošti. Bili so ponižni in učljivi. Ko pomislimo na ti dve besedi, pa imamo še en razlog več, zakaj je Sveti Duh danes iz rabe. Nihče noče biti ponižen in nihče ne bi priznal, da česa ne ve. Sveti Duh pa vstopa vedno le v ponižno srce, odprto za spremembe v srcu, v glavi, v življenju. Marija reče svoj Zgodi se! in Sveti Duh začne novo poglavje njenega življenja in človeške zgodovine.

Tudi učenci, o katerih smo danes slišali, so v nepredvidljivem položaju. Ničesar ne vedo. Oni so tisti, ki naj bi šli in oznanjali svetu, da je Jezus Odrešenik. Kako? Kje? Kaj bo nastalo iz njihovega oznanjevanja? Učenci so morali najprej priznati svoj majhnost. Bili so skupaj z Marijo, ki je to pot že zdavnaj začela. Tam je z njimi, da jim pomaga. Sveti Duh začenja z njimi novo poglavje osebne in skupne zgodovine, potrebuje pa ponižna in učljiva srca.

Naj nam Gospod pomaga, da bomo ponižni in učljivi, da bo v nas prostor za delovanje Svetega Duha.

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 days 16 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011
 
Mene v tokratni pridigi nagovarja že prva misel:  Zakaj se nam sv. Duh zdi tako neuporaben - ker ne priznavamo delovanja hudega duha, ki je njegovo nasprotje. In če smo sami sebi dovolj, ne potrebujemo sv. Duha, da b nas učil tega, kaj je dobro in kaj slabo.
Sicer pa se mi delovanje sv. Duha v mojem življenju zdi izredno pomembno. koliko krat se mi je že zgodilo, da sem dobila neko misel, spodbudo ... in jo preslišala, odrinila stran ... in vedno se je izkazalo, da je to bila spodbuda sv. Duha, ki je zaradi svoje lenobe in samozadostnosti nisem upoštevala. In seveda se je to, kar bi lahko bilo lepo in dobro obrnilo v slabo. 
S to izkušnjo si večkrat rečem in se tudi sama spodbudim: Ustavi se in res premisli, kaj boš naredila, ko ti pride kaka taka misel ali spodbuda na pamet. Kot pravi Peter v pridigi, pomembna je naša drža in naravnanost, da bo sv. Duh lahko deloval in ga bomo lahko slišali. 

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 10 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Tudi mene pridiga zelo nagovarja, še posebej tile poudarki:

Zakaj je Sveti Duh tako odrinjen v kot?

Sveti Duh nas vodi h krepostim, hudi duh, pa nas skuša zapeljati v zlo… luč ni potrebna, če ni teme… Če ni dileme med tem, kaj je dobro in kaj slabo, ampak je le vprašanje, kaj mi paše, kaj je moje in po moje, potem spet Sveti Duh nima razlog za bivanje v našem življenju. Če smo sami sebi zadostni, potem ne potrebujemo binkošti.

Sveti Duh je duh življenja. Življenje nam je podarjeno in Bog ima z vsakim od nas svoj načrt ljubezni.

Sveti Duh je duh Božjega otroštva. Brez Svetega Duha tako zlahka pozabljam, da smo med seboj bratje in sestre.

Sveti Duh nas uči razumljivega jezika ljubezni. Brez Svetega Duha ne moremo zaživeti v edinosti, ker ne razumemo jezika drugega in drugi ne razumejo našega.

Brez Svetega Duha se nismo sposobni učiti življenja po Jezusovem zgledu in se spominjati njegovih spodbud.

Sveti Duh vstopa vedno le v ponižno srce, odprto za spremembe v srcu, v glavi, v življenju.Vedno bolj se v meni prebuja veselje in hvaležnost Bogu, da me je poklical v redovno skupnost, ki ima za svoje vodilo Marijine besede »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi«, za zgled v poslanstvu pa Marijo, ki potem, ko je izrekla svoj »zgodi se«, hiti na pomoč sorodnici Elizabeti…

Gospod, daj mi ponižno in učljivo srce, da bo v meni prostor za delovanje Tvojega Svetega Duha!

************
V binkoštni pridigi papeža Frančiška pa me posebej nagovarja tale misel:

"V naglici, ki nam jo naš čas vsiljuje, se zdi, da je skladnost odrinjena, saj ko nas vleče na tisoč strani, tvegamo, da se razpočimo, preganjani z nenehno živčnostjo, slabo odreagiramo na vsako stvar. Pri tem se išče hitro rešitev, tableto za tableto, da se gre naprej, dražljaj za dražljajem, da se počutimo žive. Potrebujemo pa predvsem Duha. On je, ki vzpostavi red v neredu. On je mir v nemiru, zaupanje v obupanosti, veselje v žalosti, mladost v starosti, pogum med preizkušnjo. On je, ki med nevihtnimi tokovi življenja, utrjuje sidro upanja. Duh je, ki nam, kot pravi sv. Pavel, preprečuje, da bi zapadli v strah, saj nam da čutiti, da smo ljubljeni otroci (prim. Rim 8,15). On je Tolažnik, ki nam posreduje Božjo nežnost. Brez Duha je krščansko življenje razcefrano, brez ljubezni, ki vse povezuje. Brez Duha ostane Jezus osebnost iz preteklosti, z Duhom pa je danes živeča oseba. Brez Duha je Sveto pismo mrtva črka, z Duhom pa je Beseda življenja. Krščanstvo brez Duha je moralizem brez življenja, z Duhom pa je življenje."

 

Tilen
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 days 6 hours od tega
Pridružen: 11.01.2011
Mene nagovarja kako vse deluje Sveti Duh na naše življenje: nam je dal življenje, pri pogovorih, v odnosih ...  Čeprav se mi zdi, da vem, ne živim tako.

Tudi to, da deluje samo, če sem ponižen in učljiv. To pomeni, če priznam svoj greh in tisto, kar težko priznam (strasti, napake, ...), tudi da (se) sprašujem, pogovarjam, iščem, delim ...

Sveti Duh, prosimo, pomagaj nam, da bomo ponižni in učjivi!


 
Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 4 days od tega
Pridružen: 10.01.2012

"Svet Duh nas bo učil vsega"...ta misel mi odzvanja, ko iščem odgovore na dileme, ki se pojavijo v življenju. Če iščem odgovore na te dileme le v sebi, se zdi, da kljub navidzni želji, da bi slišala Svetega Duha, zmagujejo zgrešeni pogledi in ti vodijo v zgrešene odločitve. Če torej ne morem popolnoma zaupati le lastni presoji, je nujno gojiti vero, da mi tudi po bližnjem lahko spregovori Sveti Duh. Običajno se ravno ob bližnjem, ki vidi stvari drugače, kot so v moji glavi razjasni, kateri Duh je vodil moje presojanje. Toliko bolj je to očitno, ko mi odgovor bližnjega ne paše najbolj. ;) Ob tem me še posebej nagovarjajo besede iz pridige:" Sveti Duh nas uči razumljivega jezika, tj. jezika ljubezni. V Svetem Duhu smo poklicani, da si prizadevamo, da bi drug drugega razumeli in se dali razumeti. Poklicani smo v občestvo edinosti, ki je mogoča le v Svetem Duhu."

Z bližnjim lahko prideva skupaj le, če je v meni dovolj ponižnosti, da lahko verjamem in priznavam, da po njem govori in deluje Sveti Duh. Bog naj nam pomaga graditi občstvo edinosti, kjer bomo besedo bližnjega vzeli zares in verjeli v delovanje Svetega Duha po bližnjem!

Tjaša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 4 days od tega
Pridružen: 01.11.2011

Mene pridigi nagovarja in daje dihati tole:

Nihče noče biti ponižen in nihče ne bi priznal, da česa ne ve. Sveti Duh pa vstopa vedno le v ponižno srce, odprto za spremembe v srcu, v glavi, v življenju.

Da ni potrebno, da vedno vse vem ali se pa vsaj naredim, da vem. To zadnje se mi velikokrat pojavlja. Da lahko rečem to vem, to mi gre, to ne vem, to mi gre počasi... Da ni potrebe po igranju neke popolnosti.