Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

18 Božič - Bog, ki čaka na nas

5 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 15 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

 

Jezusovo rojstvo

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.

Pastirji in angeli

V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.« In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« Lk 2,1-14




Bog, ki čaka vsakega od nas

 

Letošnje jaslice http://www.mirenski-grad.si/jaslice-na-mirenskem-gradu nas še posebej vabijo, da vstopimo v božično zgodbo. Ko sem se ustavil ob njih in razmišljal, se mi je zazdelo, da je v njih prostora čisto za vsakega od nas. Toliko vlog predstavljajo, da se vsaj v eni gotovo lahko najdemo.

Poglejmo, kako so sestavljene. V središču je seveda Sveta družina. Na vaši desni strani od štalice se vije razsvetljena ulica mesta Betlehem. Po njej sta prišla Jožef in Marija, ki sta iskala prenočišča, pa zanju ni bilo prostora. Okna so tesno zaprta, vrata trdo zapahnjena. Vse je sicer osvetljeno, jasno je, da so ljudje doma, a nihče ne dovoli, da bi jih motili. Prebivalci mesteca imajo radi red in mir, ne prenesejo presenečenj ali revščine. No, pravkar je nekdo stopil skozi vrata in opazuje, kdaj se bo revež, ki leži pri sosedovih vratih, spravil od tod. Pes mu liže rane, v hiši, ki je dobro opremljena in vanjo lahko pogledamo, pa se bogaš masti za bogato obloženo mizo. Podoba spominja na Jezusovo priliko o bogatinu in Lazarju. Bogatina je prevzelo bogastvo in je od njega ves pijan in zasvojen. Prepričan, da je ves svet njegov, se ne pusti motiti.

Za mestecem vidimo podeželje, kjer vse teče v stiku z naravo. Eni sejejo, drugi pobirajo pridelke, eni počivajo, drugi delajo. Tudi v tem ritmu se v glavnem ne pustijo motiti. Koliko se jih dotakne glas angelov? To ve le Bog.

Na vaši levi je visoka skalna vzpetina, na kateri stoji tempelj. Pred vrati presvetega stoji veliki duhovnik, ki je zamišljen v molitvi in se ne meni dosti za ljudi, ki prihajajo in odhajajo. Pravkar sta vstopila vanj farizej in cestninar, o katerem govori Jezus v eni svojih prilik. Farizej je prepričan, da je pravičen, zato stopi naprej in zahvaljuje Boga, da je boljši kot drugi. Skrbno izpolnjuje pravila in daje delež tako v tempelj kot ubogim. Cestninar ni tako samozavesten, ve, da je grešnik. Zato ostaja bolj pri vhodu v tempelj in prosi: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!«. Farizej se v takšni drži ne sreča ne s seboj, ne z Bogom. Cestninar pa v svoji revščini srečuje Boga, ki je z njim usmiljen. To usmiljenje, ki ga doživlja cestninar ob srečevanju z Bogom v templju, je kakor voda, ki teče izpod hriba in spreminja puščavo v rodovitno zemljo. V puščavi vidimo Janeza Krstnika, ki vabi, naj se ustavimo in srečamo s seboj in usmiljenim Bogom, ki se je nocoj rodil.

Tako, dragi bratje in sestre, to sveto noč je pred nami spet živo prisotna zgodba o dobrem Bogu, ki vstopa v naš svet. Ko je prvič prišel na svet, je našel zaprta vrata in okna. Lahko bi se premislil, obrnil in odšel. A Njegova ljubezen se ne ustavi pri zapahnjenih vratih. Ljubi, čeprav ve, da ga čaka vedno znova zavrnitev, prezir in na koncu sramotni križ. On ljubi, ker ve, da je to zanj in za nas edina sreča. Razume nas, ko se zapiramo vase in iščemo zadovoljstvo v iskanju ugodja. Razume nas, ko nas je sram naše grešnosti in se zato farizejsko napihujemo. Razume nas tudi, ko se ne menimo ne za Boga ne za ljudi. Pozna skušnjave brezbrižnosti in obupa, naveličanosti in malodušja. Med nas prihaja, ker nas ima rad in ker nas razume, ko bežimo pred bližnjim in Njim samim.

Prihaja med nas tudi, ker ve, da vsega tega, kar iščemo, ne moremo najti ne v lažni popolnosti, ne v udobju in bogastvu. Ve, da iščemo trajno srečo in ve, da jo lahko najdemo le v ljubezni. Zato nas nocoj vabi, da se mu odpremo. Da opremo naša srca, da dvignemo pogled k njemu in priznamo: ranjeni smo, grešni smo in te potrebujemo. Potrebujemo njega, ki nas bo dvignil, ki nam bo z ljubeznijo zdravil rane in nas s svojim zgledom in močjo dvigal.

Dragi bratje in sestre. Na stranskih oltarjih sta še dva preprosta prizora,naše vsakodnevne izbire. Na levem je zgodba o izgubljenem raju, ki govori o tem, da bi radi brez Boga, našli življenje. Nocojšnja noč nam govori, da je raj sicer izgubljen, a v jaslicah nas vedno čaka dobri Bog. Na drugi strani je prizor izgubljenega sina v očetovem objemu. Bog nas vedno čaka in se nas veseli. Naj bo letošnji božič resnično vesel. Veselje je v tem, da je v jaslicah prostora za vsakega od nas, vedno je čas, da se odpravimo k ljubečemu Bogu, čas, da začnemo znova in se ga oklenemo. Življenje je v tem, da živimo za druge, odprtih vrat in odprtega srca, v priznavanju naše nemoči, ranjenosti in nepopolnosti. Odpravimo se k jaslicam, tam nas čaka Bog, On, ki nas resnično ljubi!

s. Slavica Lesjak
Stran je dosegljiva
Zadnjič prijavljen: 4 min 53 sec od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Naj bo letošnji božič resnično vesel. Veselje je v tem, da je v jaslicah prostora za vsakega od nas, vedno je čas, da se odpravimo k ljubečemu Bogu, čas, da začnemo znova in se ga oklenemo. Življenje je v tem, da živimo za druge, odprtih vrat in odprtega srca, v priznavanju naše nemoči, ranjenosti in nepopolnosti. Odpravimo se k jaslicam, tam nas čaka Bog, On, ki nas resnično ljubi!«

Hvala za tako lepo praznično voščilo, Peter!

Na spletni strani sem poiskala tudi fotografije letošnjih jaslic. Prekrasne! Upam, da si jih bom kmalu lahko ogledala tudi v živo.

Se pridružujem prazničnemu voščilu in nam vsem želim, da bi se vedno znova odpravljali k jaslicam, tako, da živimo za druge – odprtih vrat in odprtega srca!

Vsem vesel in blagoslovljen božič!

Tjaša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 weeks 2 days od tega
Pridružen: 01.11.2011

Hvala za tako konkretno pridigo ter lepo voščilo. Ob pridigi sploh ne vem kaj reči kot to, da vse napisano je res. :) Tudi sama hrepenim po tem, da bi ob meni bilo prostor za vsakogar. Gospod, prosim pomagaj mi pri tem.

S. Slavica lepo, lepo vabljeni k ogledu jaslic. Res so čudovite. Ob njih sem razmišljala koliko talentov imajo naši fantje, ki jih vsako leto tako skrbno pripravljajo. Lepa hvala tudi njim.

s. Slavica Lesjak
Stran je dosegljiva
Zadnjič prijavljen: 4 min 53 sec od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala, Tjaša!
Pridem - z veseljem :)

Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 43 min od tega
Pridružen: 18.08.2013

V preteklih praznikih me je najbolj nagovorilo to, da je pri Jezusu prostor za vsakega, naj bo še tako ranjen, polomljen, gresen, popoln.... Nimam več izgovorov, ko me primejo kake čudne ideje, da nisem primerna, da me pa take ne sprejme. Sicer sem o tem razmišljala že med velikonočnimi prazniki, ko sem se zavedla, da je Jezus vstal tudi zame, ki rada bežim od vsega, kar boli. Očitno moramo to slišat znova in znova, kot bi imeli spomin zlate ribice.
Kaj šele bo, če ga zdaj vzamem v tem zares, ga ne preizkušam več, ampak grem z njim naprej? Prostor imam, razumevanje tudi, manjka mi tudi ne nič... Sky is the limit, pravi angleški rek... =)

Bog daj, da bi ta prostor, ki nam ga daješ, skrbjo čuvali  in bili s tabo v vsem, ob nas pa bi bil potem tudi prostor za druge. Da bi drugi ob meni imeli prostor zase si tako kot Tjaša, želim tudi jaz.

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 weeks 1 day od tega
Pridružen: 10.01.2012

"A Njegova ljubezen se ne ustavi pri zapahnjenih vratihLjubi, čeprav ve, da ga čaka vedno znova zavrnitev, prezir in na koncu sramotni križ. On ljubi, ker ve, da je to zanj in za nas edina sreča. Razume nas, ko se zapiramo vase in iščemo zadovoljstvo v iskanju ugodja. Razume nas, ko nas je sram naše grešnosti in se zato farizejsko napihujemo. Razume nas tudi, ko se ne menimo ne za Boga ne za ljudi. Pozna skušnjave brezbrižnosti in obupa, naveličanosti in malodušja. Med nas prihaja, ker nas ima rad in ker nas razume, ko bežimo pred bližnjim in Njim samim."

Lepo mi je brati o tem, da nas Bog razume v vseh naših blodnjah in iskanjih. Sama v svoji omejenosti pogosto mislim, da me niti Bog ne more razumeti in se posledično oddaljujem od njega. Mislim, da bom lahko z Njim, ko bom rešila vse probleme, ko bo vse tako, kot se meni zdi, da je prav. V realnem svetu pač ni popolnosti in v takem svetu tudi ni prostora za Boga.
Želim si, da bi zmogla verjeti in sprejeti, da me Bog išče in želi vstopiti točno tam, kjer sama ne najdem poti.