Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

17 Spremenitev na gori

3 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 28 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezusova spremenitev

Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili. In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega. In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne bo obujen od mrtvih!« Mt 17,1-9

 

 

 

Kaj pomeni spremenitev?

 

Preteklo nedeljo smo brali sklep evangelija: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.« (Mt,13,52), ki me ni dal miru. Zakaj ta poudarek o božjem kraljestvu, kjer gospodar ves čas prinaša iz zaklada novo in staro. Mogoče lahko v tej luči najdem odgovor na vprašanje, ki se mi zbuja ob današnjem evangeliju in sicer, kako to, da Jezus govori v zamaknjenju in spremenjenju s predstavniki stare zaveze in ne s svojim očetom?

 

Kdo sta Mojzes in Elija? Očak in prerok. Mojzes mi najbolj ostaja v spominu, ki je neprestano v spopadu s svojim ljudstvom, ki godrnja, ko ga štirideset let vodi skozi puščavo v obljubljeno deželo. Izraelcem je odveč napor, odveč jim je spopad z vsakodnevnimi težavami na poti v svobodo. Tako vemo, da so, med tem ko je Mojzes šel na goro po table zaveze, ulili zlato tele  - božanstvo moči in uspeha in pozabili na svojega Boga. Ko je Mojzes stopil v tabor in to vidi, je pobesnel, razbil table zaveze, pa tudi zlato tele. Zlato je zdrobil in jim ga da piti.

 

Elija, o katerem govori stara zaveza kot največjem preroku, je prišel v spor s kraljem Ahabom. Zakaj? Kralj ga je zasovražil, ker mu ni prerokoval lepih stvari, ampak resnico, ki je bila pogosto težka. Zato ga je preganjal in skušal tudi umoriti. In kaj je naredil prerok Elija? V nekem trenutku, ko je videl, da je zlo naraslo, je stopil pred kralja in mu predlagal soočenje med njim in štiristo petdesetimi Baalovimi preroki. Na eni strani postavijo oltar Baalovi preroki in molijo svojega boga, na drugi moli Elija. Baalovih prerokov bog ne usliši medtem ko na Elijevo daritev vrže Bog ogenj in daritev použije pred očmi. Ljudstvo se končno spet odloči zanj, Elija pa z mečem pobije vseh štiristo petdeset Baalovih prerokov.

 

Obe podobi sta dokaj kruti. Mar ni noro, da Jezus govori s tema dvema človekoma in to v najlepšem trenutku – v trenutku spremenjenja? Z Mojzesom, ki je večkrat pokazal svojo jezo in nasilje. Na začetku je celo ubil Egipčana, ker je pretepal judovskega sužnja. Jezil se je na ljudstvo, ki ga ni poslušalo. Prisilil je ljudi, da so pili zlati prah itd. Elija je še bolj krut. V boju za resnico je moral bežati, da je ohranil življenje. Ko pa je napočil trenutek resnice, se je sooči s sovražnikom in pobil z mečem vseh štiristo petdeset prerokov. Kakšna krvoločnost!? Je to res podoba, ki sodi k spremenjenju na gori? Predstavljam si, da se je Jezus z njima pogovarjal o veselju v nebeškem kraljestvu a gotovo tudi o poti do tja. Pogumno so najbrž potegnili iz svoje zakladnice staro in novo. Staro – jezo in nasilje; novo – veselje in ljubezen, ki jo je prineslo trdo delo na poti v obljubljeno deželo, na poti do čiste resnice.

 

Zdi se, da si predstavljamo spremenjenje še vedno zelo poenostavljeno. Za nas mora nastopiti trenutek, ko bo vse na enkrat v redu. Naslikamo si novo deželo, v bistvu pa ostajamo v vseh zablodah starega sveta. Zakaj se Jezus pogovarja z Mojzesom in Elijem? Ker kažeta na pot, ki edina pripelje človeka v svobodo. To je bitka 40 let – doba enega življenja – na poti iz sužnosti v resnično svobodo. To je radikalno postavljanje na stran resnice in boj za resnico za ceno življenja.

To je boj v zelo konkretnih skušnjavah:

-          V naših družinah in skupnostih kjer je glavni zakon – ljubi mir, lagodje, spomini na staro sužnost, da bi izstopali iz starih vzorcev in se podajali v deželo svobode.

-          V družbenem življenju kjer smo sužnji ugodja in lažjih poti, ki jih ponuja ta svet, da bi resnica prevzela vodstvo v igri življenja.

-          V soočenju s seboj, npr. s spolnostjo – eno od temeljnih področij – kjer bežimo v nerealno lepoto, da bi se zavedali nujnosti poti iz sužnosti v svobodo. Poti, ki jo bomo hodili vse življenje – v obljubljeno deželo pa bomo stopili po smrti.

 

Papež Frančišek nas pogosto sprašuje – smo na poti, smo v izhodu iz sužnosti. Ali se borimo za resnico in smo v spopadu na življenje in smrt? Skušajmo si odgovoriti zelo konkretno.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 57 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim.« (Mt 17, 2-3)

 

»Kako to, da Jezus govori v zamaknjenju in spremenjenju s predstavniki stare zaveze in ne s svojim očetom? Kdo sta Mojzes in Elija? Očak in prerok… Predstavljam si, da se je Jezus z njima pogovarjal o veselju v nebeškem kraljestvu a gotovo tudi o poti do tja. Pogumno so najbrž potegnili iz svoje zakladnice staro in novo. Staro – jezo in nasilje; novo – veselje in ljubezen, ki jo je prineslo trdo delo na poti v obljubljeno deželo, na poti do čiste resnice…«

 

 

Hvala za to razmišljanje, Peter!

 

Poročilo evangelistov o Jezusovi spremenitvi na gori sem vedno razumela kot Jezusovo povabilo svojim trem najbližjim prijateljem v njegov svet molitve – v ta njegov najbolj intimen odnos, ki ga je spreminjal in v katerega smo povabljeni tudi mi. Molitev je molitev, če je odnos in bolj kot je odnos intenziven, pristen, ljubeč, bolj nas spreminja.

 

Jezus je kot pravi Jud zagotovo od malega poznal Sveto Pismo. Že kot dvanajstleten deček je v templju poučeval pismouke in učitelje postave in je trdno v sebi vedel, da mora biti v tem, kar je od njegovega Očeta. Božja beseda v Svetem Pismu je od njegovega Očeta in se v Njem, kot učlovečeni Besedi, izpolnjuje. Se mi zdi, da isto poročilo o Jezusovem spremenjenju pri evangelistu Luku zelo lepo dopolni to, kar nam je v svojem poročili povedal Matej:

»(Jezus) je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu« (Lk 9, 28-31).

 

Zanimivo, da so govorili o izhodu. Vse Mojzesovo poslanstvo, vse poslanstvo Elija in vseh drugih prerokov je bilo v tem, da so božje ljudstvo pripravljali in vodili v izhod – iz sužnosti v svobodo in ta izhod se z Jezusovim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem dopolnjuje.

 

»Papež Frančišek nas pogosto sprašuje – smo na poti, smo v izhodu iz sužnosti

 

Jezus, prosim Te, po svojem Svetem Duhu nas vodi v tako intimen odnos s Teboj in z Očetom, da se bomo v njem spreminjali in nas boš lahko vodil v izhod iz vseh naših sužnosti v svobodo Božjih otrok!

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 22 hours 47 min od tega
Pridružen: 07.12.2016

 Jaz si razlagam spremenitev kot pot, ki nas pelje v spremembe po katerih hrepenimo. Težko je spremenitev postaviti kot cilj, ker ga bomo težko dosegli. Zame je bila največja ali najbolj težavna pot spremenjenja, ko sem ugotovil in se začel truditi, da lahko čutim in se ukvarjam s svojimi čutenji, a vendar sem še vedno na poti, da lahko stvari še izboljšujem. Pot spremenjenja je tudi premagovanje lenobe, ki se nas loteva dnevno. Tukaj moramo biti zelo močni, da spreminjamo situacijo v pravo smer in čutimo kaj je v danem trenutko potrebno in ne kaj se nam ljubi.

 Gorazd Lapanja 

 

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 1 hour od tega
Pridružen: 10.01.2012

 Zdi se, da si predstavljamo spremenjenje še vedno zelo poenostavljeno. Za nas mora nastopiti trenutek, ko bo vse na enkrat v redu. Naslikamo si novo deželo, v bistvu pa ostajamo v vseh zablodah starega sveta. Zakaj se Jezus pogovarja z Mojzesom in Elijem? Ker kažeta na pot, ki edina pripelje človeka v svobodo. To je bitka 40 let – doba enega življenja – na poti iz sužnosti v resnično svobodo. To je radikalno postavljanje na stran resnice in boj za resnico za ceno življenja.

Sama se zelo najdem v tem, da si želim in predstavljam, da bo moj trud enkrat za vselej poplačan in bo vsaj na enem področju življenja za vedno zavladal mir. Še vedno zelo počasi sprejemam logiko, da smo celo življenje na poti in da cilj poti ni, da nikoli ne (z)grešim, ampak tudi preko zablod, ki jih iskanje prinese, pridem do resnice in polnega življenja.

V življenju sicer želim imeti vse pod nadzorom in se jezim, če ni po moje, a hkrati mi je že bilo dano spoznati, kako pusto in prazno je življenje, ko se odločim, da ne bom več tvegala. V trenutku, ko se mi zdi, da sem že "naredila dovolj" in začnem čakati na plačilo, začnem umirati, se dolgočasiti, biti sitna in nezadovoljna s svojim življenjem. Sklepam, da smo res ustvarjeni za večno iskanje, za tveganje, ki prinaša življenje, za zaupanje in izročanje Njemu. To je tako noro drugače od logike, ki nam jo ponuja ta svet. Pa vendar se mi zdi, da so se najlepše stvari v življenju zgodile prav iz norega tveganja ali Božje previdnosti, ki je stvari zasukala drugače, kot sem si v danem trenutku želela. Na dolgi rok se je izkazalo, da je bilo tako veliko bolje.

Želim si, da bi lahko tako zaupala Bogu, da bi tvegala sprejti življenje, ki pelje v polnost bivanja. Naj nam Bog podeli milost, da bomo bolj zrli Njega in iskali Njegovo voljo, da bi nas ne plašila radikalna drugačnost Njege poti od poti, na katere nas vabi ta svet!