Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

16 Pepelnica - miloščina, molitev in post

3 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 22 hours 35 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

O miloščini

»Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.«

 

O molitvi

»In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle:

Oče naš, ki si v nebesih,

posvečeno bodi tvoje ime.

Pridi tvoje kraljestvo.

Zgôdi se tvoja volja

kakor v nebesih tako na zemlji.

Daj nam danes naš vsakdanji kruh;

in odpústi nam naše dolge,

kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;

in ne vpelji nas v skušnjavo,

temveč reši nas hudega.

Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.«

 

O postu

»Kadar se postite, se ne držite čemerno kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti bo povrnil.« Mt,6,1-18

 


Miloščina, molitev in post

 

Današnji evangelij se zdi skoraj zavajajoč. Zakaj? Zdi se, da je bistveno, da se pri miloščini, molitvi in postu skrijemo pred svetom in hkrati pričakujemo plačilo nebeškega Očeta. Pa je vprašanje, če bomo s skrivanjem in pričakovanjem božjega plačila dosegli pravi namen. Poglejmo, o čem pravzaprav govorijo miloščina, molitev in post in zakaj je takšen problem, če se pri tem razkazujemo in čakamo na božje plačilo.

Miloščina, molitev in post so trije izrazi ljubezni, ki naj bi bila v vsakem primeru usmerjena k drugemu cilju. Miloščina, naj bi odražala našo ljubezen do bližnjega, molitev ljubezen do Boga in post ljubezen do samega sebe. Seveda se vse tri lahko nanašajo tudi na druge, a v prvi vrsti se mora ta ljubezen uresničiti v cilju, ki mu je posebej posvečena. In če je to vprašanje ljubezni, potem se moramo vprašati, kdaj doseže ta ljubezen resničen cilj.

 

Kdaj je ljubezen do bližnjega pristna in kdaj je lahko pravzaprav učinkovita. Ko naša dobrota ne izhaja iz tega, kaj bodo ljudje rekli, niti ne pričakuje plačila. Ko ne dajemo tistega, kar ne potrebujemo. Ljubezen se uresniči, ko izhaja iz globoke želje in resničnega prizadevanja, da bi drugega videli in odgovorili na njegovo stisko. To, kar slišimo v evangeliju, pa govori le o egoizmu. Postni čas je čas prečiščevanja naše ljubezni. Čas, ko naj bi se še temeljiteje spraševali ali resnično vidimo svojega bližnjega v njegovi stiski? Ali odgovorimo na njegove potrebe ali pa smo vedno v središču mi sami?

 

Molitev naj bi bila srečanje z Bogom, torej je v prvi vrsti odraz naše ljubezni do Njega. Naše molitve so lahko čudovite, polne lepih besed in obredov. A cilj je dosežen šele, ko sebe izpraznimo vseh takšnih in drugačnih predstav, ko se razlastimo svojih želja in pričakovanj ter dovolimo, da Bog spregovori. Ni mogoče srečati Boga, če smo polni sebe. Izprazniti se, dovoliti, da Bog vstopi v naše življenje oz. da mi vstopimo v življenje Boga, to je temeljni namen molitve in bistvo ljubezni do Boga. Naj bo posvečeno božje ime, naj pride Njegovo kraljestvo, naj se zgodi Njegova volja. Kaj mislijo drugi, kako bomo izpadli in ali bo Bog dal plačilo za naše molitve, so le ovire k njeni pristnosti.

 

Post gotovo ni sam sebi namen, pomaga pa nam, da se srečamo s podobo, ki jo je v nas položil Oče -Bog. Če se postimo, da bi nas videli, ali zato, da bi prejeli plačilo, se ne bomo srečali s seboj. Srečanje z nami samimi se bo zgodilo, ko se bomo v postnih vajah osvobajali vseh navezanosti, ki nas oddaljujejo od čudovite božje podobe v nas. Kako zelo smo navezani na lep videz, priznanja, ugled itd. Vsega tega nas lahko osvobaja post, ki bo srečevanje s seboj in s svojo revščino.

 

Naj nas postni čas, ki je pred nami spodbuja, da prečistimo svojo ljubezen do bližnjega, ko razmišljamo o miloščini in jo dajemo. Naj nas očisti praznih molitev, ko stopamo pred Gospoda. Naj nas očisti raznih navezanosti, da bomo znova zasijali v luči božjih otrok, ki nam je bila podarjena z milostjo sv. krsta.

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 40 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala za tako konkretno spodbudo na začetku posta! Jo bomo imele v skupnosti nocoj za večerno meditacijo.

 

Posebej me je nagovorilo vprašanje, ali je res bistveno, da se pri miloščini, molitvi in postu skrijemo pred svetom in hkrati pričakujemo plačilo nebeškega Očeta? Ob neki drugi priliki namreč Jezus naroča svojim: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« Kaj zdaj – je treba naša dobra dela skrit ali jih je treba pokazat? Vse je najbrž odvisno od namena, od tolikih naših notranjih pogojenosti in zasvojenosti, ki brez skritega posta in molitve sploh ne pridejo na dan…

 

Zelo se me je dotaknilo to, kar je enkrat rekel papež Janez Pavel II.: »Kristjani naredimo ogromno dobrega. Svet občuduje naše dobrodelne akcije in projekte, vendar nekaj ne gre, nekaj je zelo narobe: nihče zaradi teh del ne slavi našega Očeta, ki je v nebesih.«

 

Želja, s katero skleneš svojo pridigo, Peter, se mi zdi prav lepa molitev na začetku tega milostnega časa: Gospod, naj nas postni čas, ki je pred nami spodbuja, da prečistimo svojo ljubezen do bližnjega, ko razmišljamo o miloščini in jo dajemo. Naj nas očisti praznih molitev, ko stopamo pred Tebe. Naj nas očisti raznih navezanosti, da bomo znova zasijali v luči Božjih otrok, ki nam je bila podarjena z milostjo sv. krsta.

Mihaela Ogrin
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 5 days od tega
Pridružen: 13.01.2011

Tudi sama sem se spraševala o tem kdaj se pokazati, kdaj skriti. Pa očitno bistvo ni v tem. Cilj je dosežen šele, ko sebe izpraznimo vseh takšnih in drugačnih predstav, ko se razlastimo svojih želja in pričakovanj ter dovolimo, da Bog spregovori. Bog daj nam milost in nas očisti raznih navezanosti, da bomo znova zasijali v luči božjih otrok, ki nam je bila podarjena z milostjo sv. krsta.

nuša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 21 weeks 4 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Se strinjam, res lepa pridiga in molitev za postni čas, kot praviš, s. Slavica.

 

Se splača ustaviti ob tem, kdaj je ljubezen do sebe, bližnjega in Boga prava:

- Srečanje z nami samimi se bo zgodilo, ko se bomo v postnih vajah osvobajali vseh navezanosti, ki nas oddaljujejo od čudovite božje podobe v nas.

- Ljubezen (do bližnjega) se uresniči, ko izhaja iz globoke želje in resničnega prizadevanja, da bi drugega videli in odgovorili na njegovo stisko.

- Cilj (molitve) je dosežen šele, ko sebe izpraznimo vseh takšnih in drugačnih predstav, ko se razlastimo svojih želja in pričakovanj ter dovolimo, da Bog spregovori.

 

Naj nam ta spodbuda pomaga, da bi nam Bog v tem postnem času res spregovoril!

"Ne bojte se! Široko odprite vrata Kristusu!" (papež Janez Pavel II.)