Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

16 novo leto - Z Marijo v novo leto

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 22 hours 36 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Pastirji in angeli

Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.

Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu. Lk 2,16-21

 


Z Marijo v novo leto

 

Kako lepo je, da nam Cerkev na začetek leta ponuja zgled božje matere Marije. Če smo lahko za božič zrli skrivnost božjega učlovečenja in se je razveselili, pa nam praznik božje Matere na začetku leta lahko pomaga, da z Marijo skozi vse leto v našem vsakdanu odkrivamo resničnost učlovečenja. Moja prva želja v novem letu je, da bi nam uspelo z Marijo vse leto peti hvalnico Bogu in ga poveličevati za vse, kar bomo iz njegovih rok prejeli: lepo ali težko. Želim vam, da bi mogli verjeti v vseh preizkušnjah, da je z nami Bog sam. Da bi to lažje uresničevali, poglejmo, kako je Marija doživljala božje učlovečenje in njegovo razodevanje.

 

V evangeliju me nagovarjajo predvsem besede o Mariji, ko evangelist Luka pravi: Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. Kaj je Marija premišljevala? Mar ji ni bilo zelo jasno povedano, da bo rodila božjega sina. Čudežno spočetje je bilo več kot očitno, angeli so peli ob Božjem rojstvu, kaj je tu še premišljevati? Če pomislim nekoliko drugače, si zelo lahko predstavljam Marijo, ki gleda dojenčka prav od blizu in se sprašuje: Kaj takšen je Bog? Prav tako joče, kot vsi drugi otroci. Mogoče ponoči slabo spi, je vedno lačen, vedno znova ga mora previjati kot to počno matere z drugimi otroki. Kakšen Bog?!

Ob tem Marijinem premišljevanju in čudenju, vam želim, dragi bratje in sestre, da bi zmogli v drobnih vsakodnevnih rečeh videti Boga. Kakor ni nič nenavadnega Jezus v jaslih, bodo tudi delo, dogodki, ljudje in odnosi v dneh prihodnjega leta čisto običajni. Pa vendar želi Bog tudi danes biti učlovečen med nami. Računa nate in name, da skrbiva za njegovo učlovečenje. Da se udejanji v veliki ljubezni, ki jo vloživa v drobna vsakdanja dejanja, delo in odnose.

 

Da je Marija premišljevala, slišimo tudi, ko vidi dečka Jezusa v templju. Nenavadna mu je nekakšna samovolja njenega sina. Bog prihaja na svet kot otrok, ki kar pozabi na svoje starše in za tri dni ostane v templju. Marija je premišljevala tudi, ko je gledala Jezusa, kako ozdravlja v soboto, ko bi ne smel, kako se druži z grešniki ... Veliko stvari pri njenem sinu ni bilo običajnih. Marsikaj je bilo na videz grešno.

Ob teh premišljevanjih se oziram v drugi del naših jaslic in vam ob njih želim, da bi verjeli, da je Bog blizu tudi takrat, ko stvari ne gredo, kot smo predvidevali. Da bi zmogli sprejemati svoje padce, grehe, svojo nepopolnost in verjeti, da je Bog vedno z nami. Marija je to zmogla, ker se je  v premišljevanju poglabljala v skrivnost božjega načrta. V premišljevanju je spoznavala, da je Božja logika pogosto drugačna od njene.

 

Tretje kruto premišljevanje je Marija doživljala pod križem. Kakor je njen sin sam prosil Očeta, naj gre kelih trpljenja mimo, če je mogoče, tako se je gotovo tudi Marija v nič manjši stiski spraševala, kakšno božje učlovečenje je to!? Bog gre na križ kot razbojnik! Po milosti je mogla dojeti, da je v božji luči smrt nov začetek, poraz drugačen uspeh, kot smo ga vajeni.

Ta Marijin zgled naj nam v letu, v katerega smo vstopili, pomaga, da se bomo zavedali neskončne božje moči nad svetom. Nič, prav nič se ne zgodi mimo božje volje. Bog je vedno nad vsem, je tu kot popolni Gospodar življenja in smrti, je resnični Bog, konkreten, čeprav ga v neuspehih, porazih in smrti ne otipamo. On je tu. Marija je to razumela, tega razumevanja želim tudi vam.

 

Dragi bratje in sestre, vabim vas, da se v novem letu ne oddaljimo od Marijinega premišljevanja. Nikoli se ne odklopi, ves čas premišljuje. V premišljevanju spoznava: da je Bog tu, v čisto majhnih in preprostih stvareh, da je blizu tudi v njeni nemoči in nesposobnosti, da bi vse razumela takoj in vse naredila prav. On jo ljubi! Pod križem pa spoznava, da je božja logika čisto drugačna. A Bog je vedno konkreten, tudi v trpljenju in smrti. Naj nas spremlja Marijino varstvo in njena priprošnja skozi vse leto!

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 21 weeks 2 days od tega
Pridružen: 07.12.2016

Ob branju te razlage sem naletel na več stvari, ki so pomembne.
1. "Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu". Ta stavek me nagovarja o medsebojnem zaupanju in poslušanju. Ali mi sprejemamo nasvete in predloge drug drugega, ko se pogovarjamo ali jih le zavračamo oz. preziramo. To se mi zdi bistvenega pomena, da spoštujemo in udejanjamo v komunikaciji med pogovorom z Bogom in zakoncem s katerim smo v najbližjih stikih. Sam se vedno vračam nazaj v najstniška leta, da sem imel občutek, da sem vedno pameten, še bolj od mojih staršev. Večkrat v pogovoru z mojo mamo sem vzel ta dialog, da mi preveč soli pamet in jo v tudi pomembnih navodilih nisem upošteval, zato lahko rečem, da si nisem shranil njenih besed. Šele zdaj vidim kako pomembno je komuniciranje in verjeti v to kaj ti drug govori,ko to poteka med mano in ženo. Že bi ubrali isto logiko komunikacije kot z mojo mamo bi bil moj odnos z ženo naporen. Veliko se pogovarjava o razno raznih zadevah. Tukaj izluščim ZAUPANJE IN POSLUŠANJE.
2. "Kaj takšen je Bog? Prav tako joče, kot vsi drugi otroci. Mogoče ponoči slabo spi, je vedno lačen, vedno znova ga mora previjati kot to počno matere z drugimi otroki. Kakšen Bog?!" Tukaj moram priznati, da sam pogrešam lik očeta, v teh dejanjih so vedno izpostavljene le matere. Jaz sem sam zelo vpet v nočno služenje potrebam otrok, kot tudi dnevno previjanje in hranjenje. Pogosto vstajam ponoči, ko otrok pokliče za WC ali se zbudi in ga je potrebno potolažiti. Res je, da možje ne moremo nadomestiti materinega dojenja, vendar lahko prevzamemo pomoč nad drugimi dejanji. Pri prvih dveh otrocih, ki sta bila dojena po flaški, sem večkrat tudi sam opravljal to nalogo. Zato je potrebno vzpodbuditi očete, da se izkažejo kot liki tudi v teh nalogah. Tukaj izluščim MEDSEBOJNO POMOČ.
3."Računa nate in name, da skrbiva za njegovo učlovečenje. Da se udejanji v veliki ljubezni, ki jo vloživa v drobna vsakdanja dejanja, delo in odnose". Tukaj mi je zelo pomembno delo na odnosu, saj potem so tudi druga dejanja in delo opravljeni v ljubezni, pa če tudi so majhna in skromna. Predvsem je potrebno slišati potrebe drug drugega in jih ne prezirati. Tukaj izluščim DELO NA ODNOSIH
4."...,da je Bog blizu tudi takrat, ko stvari ne gredo, kot smo predvidevali". Zaupati je potrebno, da kljub padcem v življenju je Bog z nami in nas usmerja, kajti s trpljenjem na naši poti nas utrjuje za premagovanje vzponom in padcev. Če ne bi imel zaupanja v Boga na tej poti bi težko obvladovali padce. Večkrat pa na koncu, ko prebredemo določen padec pozabimo na zahvalo. Vsaj sam se moram večkrat zavestno opomniti, da sem hvaležen. Tukaj mi gred najbolj skupaj naslednje besede POMOČ, BLIZU, ZAUPANJE in HVALEŽNOST.
5. "Premišljevanje je Marija doživljala pod križem." Tukaj razmišljam predvsem o stvareh ali dejanjih, ki se nam dogajajo v življenju. Božja logika je drugačna od naše, zato včasih lahko sprejmemo, da določena stvar za katero smo se trudili, pa ni obrodila sadov, propade, da se potem lahko rodi nova. Večkrat se sprašujem o stvareh, ki ne vodijo v pravo smer, pa nimam moči, da bi jih lahko obrnil (odnosi s sodelavci, sosedi,...). Včasih je potrebno tudi počakati, da kakšna stvar dozori. Tukaj pa mi pride na misel lastnost POTRPEŽLJIVOST.

 Gorazd Lapanja 

 

Rok 86
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 22 hours od tega
Pridružen: 22.10.2013

Moram priznati, da zame 1. januar vsako leto pomeni predvsem nek prelom s starim, nekakšno revizijo preteklega leta, vedno znova z zaobljubo, da bo drugo leto bolje. Vendar sem se letos bolj kot pretekla leta posvetil ne zgolj posvetnemu pomenu tega datuma, ampak sem razmišljal (tudi s pomočjo Petrove pridige) o pomenu praznika Marije, Božje matere. Tudi mene nagovarja stavek Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. Se mi zdi, da bi Marija lahko veljala za začetnico refleksije ali pa morda tudi eksamna. :) Če bi bili tako kot ona tudi mi sposobni Božjo besedo shraniti v svojem srcu, jo dan za dnem premišljevati v svojem srcu … To se mi zdi nekaj velikega!

 

Ob tej priložnosti bi se zahvalil Petru, sestri Slavici in ostalim na forumu, da lahko o Božji besedi vsak teden skupaj premišljujemo, se z njo hranimo, se (pre)oblikujemo. To zame ni majhna stvar, moj prvi stik z lazaristi je bil pred leti ravno preko tega foruma.

 

Osebno se v zadnjih mesecih trudim poglobiti pobožnost do Marije (ne pravim, da mi ravno uspeva). Verjamem, da se z obračanjem nanjo, našo mamico, najlažje približamo tudi njenemu Sinu. Prosimo jo, da bi z nami premišljevala Božjo besedo, da bi bili tudi mi tako odzivni na Božje nagovore kot je bila ona. Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

Obrni nas k sebi, Gospod, da se spreobrnemo. (Žal 5,21)

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 weeks 3 days od tega
Pridružen: 10.01.2012

 Za začetek me nagovarja prav ta Marijina ponižna drža, ko se je ob vsem, kar se ji je dogajalo spraševala, kaj ji želi po ljudeh in dogodkih sporočiti Bog. Kako je zmogla v ljubezni zaupati, da je Jezus Božji sin, čeprav ni bil na trenutke čisto nič drugačen od ostalih otrok, lahko še celo bolj nevzgojen;) Kako noro zaupanje, da je angel ob oznanjenju ni prevaral in da zmore verjeti, da je Bog skrit v nebogljenem otroku in da se mu nikakor ne mudi razkriti svoje moč in veličastva. Najbrž tudi Mariji ni bilo od vsega začetka dana popolna gotovost, da je Bog tam, kjer ga najlažje spregledamo. Si mislim, da je tudi ona morala skozi mnoge bitke razočaranj ob katerih je popravljala svoj pogled na Boga.

Meni je vedno znova težko sestopati iz logike Judovskega ljudstva, ki je pričakovala kralja za odrešenika. Zdi se mi, da sem dolgo želela verjeti, da Bog deluje preko pomembnih projektov, v dobro organiziranih krogih, kjer mu mi milostno posodimo svoje človeške moči, da se lahko učlovečuje. Mi smo pomembni oznanjevalci njegovega evangelija in skoraj v čast mu mora biti, da se Mu damo na razpolago!;)

Ko skozi življenje propadajo taki in drugačni projekti oznanjevanja, ko tudi dobra organiziranost in zagnanost nista obrodili želenih sadov, počasi spoznavam, da se Bog razodeva drugače. Vem, da je želel, da so se sanje podrle, da se lahko soočam s človeškim napuhom in mu čisto počasi dovolim, da me uči drugačnih drž. Počasi mi postaja jasno, da se Bog ne moti, ko nam dodeli določeno poslanstvo. On ve, da je moja resnična uresničitev prav v tem, ker sem. Velikopotezne ideje o "reševanju sveta" pa so priročen beg pred realnostjo in bolečinami življenja.

Še vedno težko zaupam, ko ne gre vse po moje. Vedno lepše pa mi je živeti odnose, kjer čutim prizadevanje za ponižnost, v kateri je prostor za resnico o meni in bližnjem. Tam lahko čutim, da se rojeva Bog.

Takih odnosov, veselja nad skupnim delom želim vsem v tem letu!

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 41 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»V evangeliju me nagovarjajo predvsem besede o Mariji, ko evangelist Luka pravi: Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. Kaj je Marija premišljevala?«

 

Tudi mene najbolj nagovarja to Marijino premišljevanje, stalno vračanje v svoje srce, kjer skupaj z Bogom stalno premleva to, kar se ji dogaja. Čeprav je duhovnost Marijinih sester ves čas močno povezana z Marijo, vse, od lanskih duhovnih vaj naprej, ugotavljamo, da smo se jo kar preveč navadile gledati v slavi – tako kot nam jo predstavlja prva stran čudodelne svetinje, kjer je tudi napis »O, Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!« Marija, vsa lepa in čista, stoji na zemeljski obli in z nogo tepta glavo kače, iz njenih rok pa se vsipajo na zemljo žarki milosti… Verjetno pa premalokrat obrnemo medaljo oz. svetinjico, kjer pa je zelo jasno nakazano, kako je Marija do te slave prišla. Tam najdemo črko M, tesno prepleteno s križem in ob vznožju križa tesno skupaj utripata dve srci: Jezusovo, ovito s trnjem, in Marijino, prebodeno z mečem…

 

Rok, hvala za tvoje besede zahvale. Tudi tebi hvala, da to, kar premišljuješ v svojem srcu, deliš z nami! Kar toplo mi je bilo pri srcu, ko sem videla, da si svoj komentar zaključil z molitvijo iz čudodelne svetinje.

 

Hvala tudi tebi, Peter, in vsem, ki ste pripravljeni na forumu deliti to, kar premišljujete v svojih srcih!

 

Mene je na praznik Marije, Božje Matere, nagovorila tudi pridiga papeža Frančiška. Veliko lepega je v njej, izpostavila bi pa samo nekaj misli. Včasih se namreč zdi, kot da bi v duhu gledal, kaj se dogaja na Mirenskem gradu :) in to ubesedil:

 

»V evangelijih je Marija prikazana kot žena redkih besed, brez velikih govorov ali vodilnih vlog, ampak s pozornim pogledom, ki zna ohranjati življenje in poslanstvo svojega Sina… Kjer je mati, tam je nežnost. In Marija nam s svojo materinskostjo kaže, da ponižnost in nežnost nista kreposti slabičev temveč krepkih. Uči nas, da ni potrebno grdo ravnati z drugimi, da bi se čutili pomembne…Obhajanje Svete Božje Matere nas spodbuja k ustvarjanju in skrbi za skupne prostore, ki nam dajejo smisel za pripadnost, ukoreninjenost, da se čutimo doma sredi naših mest, v skupnostih, ki nas povezujejo in podpirajo… Jezus Kristus, v trenutku največje podaritve svojega življenja na križu, ni hotel nič zadržati zase in ko je izročil svoje življenje, nam je izročil tudi svojo Mater. Mariji je rekel: 'Glej tvoj sin, glej tvoji otroci'.«