Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

10. Mati Stvarnikova

Ni odgovorov
urednik
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 days 4 hours od tega
Pridružen: 17.03.2010

Kako more biti Stvarnikova stvaritev njegova mati? A če se malo bolj ustavimo, vidimo, da je Bog materam zaupal tako vzvišeno nalogo, ko jim je zaupal rojevanje in vzgojo otrok, da jih je s tem postavil ob bok sebi. Ko mati rodi, postane otrokova mati. Če pogledamo globlje, ta otrok ni njena stvar, ampak je popoln Božji dar. Če mati na to pozabi, si otroka prilašča in ga ne more vzgojiti za življenje. Le če ima ves čas v zavesti, da je otrok še vedno Božji dar, torej dar Boga Stvarnika, šele potem je prava mati.

 

Vsaka mati je pred skušnjavo, da bi prevzela mesto Boga, hkrati pa je Bog vsako mater tako visoko povzdignil, da jo je skupaj z otrokovim očetom postavil za mater svojih, Božjih otrok. In če mati rodi Božjega otroka, je njena vloga na neki način izenačena z vlogo Stvarnika. Ko pa Bog zaupa Mariji, da rodi celó večno Besedo, Jezusa Kristusa, jo dejansko poviša do neverjetnih Božjih višin.

 

Marija je v polnosti živela zavest, da je vse, kar je, kar ima in kar je rodila, Božja last. Kot skrbna mati je varovala Božjo lastnino in s tem postajala v najžlahtnejšem pomenu Stvarnikova sodelavka in mati. Za razliko od Eve, Marija ni nikoli podlegla skušnjavi, da bi prevzela mesto Boga brez Boga. Ostala je ponižna Božja dekla in hkrati veličastna sodelavka Boga Stvarnika. Kako čudovito poslanstvo matere Božjega sina! Kako čudovito poslanstvo je zaupal materam Bog, ko jim podarja otroke. Skupaj z Marijo postajajo tudi vse matere najčudovitejše sodelavke Boga Stvarnika.

 

Ko se zavedamo vzvišenosti naloge, ki jo je sprejela Marija, se nam sámo ponuja vprašanje, kako jo je mogla sprejeti, kako je zmogla sprejeti tako visok naziv: Mati Stvarnikova? Odgovor je najbrž jasen. Popolnoma se je podredila njemu in se razpoložila za Božji načrt. Popolna prosojnost za njegovo delovanje ji omogoča, da izpolni to čudovito nalogo in zato v vsej polnosti zasluži ime Mati Stvarnikova.

 

Slišati je lepo, čudovito. A poskušajmo se vživeti v njene sanje. Spet se moramo spomniti, da kot dekle ni sanjala, da bo postala Mati Stvarnikova. Prav tako o tem ni sanjal njen zaročenec Jožef. Oba sta imela zagotovo čudovite načrte, sanjala sta o preprostih a čudovitih nazivih. Videla sta se kot izpolnjena starša svojih otrok, načrtovala, koliko otrok bosta imela in kako lepo bosta služila Bogu. Nobeden od njiju ni vedel, kakšen načrt ima Bog z njima. Marija ni vedela, da jo bomo dva tisoč let kasneje opevali kot Stvarnikovo mater. Prav v tem je teža in lepota tega naziva. Sprejeti nekaj, česar ne razumeš, nekaj kar se ti še sanjati ne more. Marija je to zmogla, ker je hotela biti poslušna Gospodova služabnica.

 

Kako težko se je danes očetom in materam odpovedati lastnim predstavam o rodovitnosti, rojevanju, urejanju rojstev itd. Če je bilo morda včasih preveč poenostavljeno rečeno, da bo otrok toliko, kolikor jih bo Bog dal, pa je danes najbrž očitno, da hoče človek biti Stvarnik sam. Ne njegov sodelavec, ne po njegovi moči, marveč povsem sam, brez Boga. Rojstvo otroka bi radi naredili kot svoj projekt, načrt, ki ga umestimo v vnaprej izoblikovane predstave.

 

Sprejemanje otrok ali pa nerodovitnost sta v Svetem pismu vedno jasno postavljena v luč Božjega načrta. Kot Marijini otroci se moramo tega sprejemanja učiti, učiti tega pogleda na življenje. Če bi Marija vztrajala pri svojih predstavah, bi ostala le mati svojih otrok, omejena v svoj krog predstav. Vsi smo poklicani, da po Mariji postajamo možje in žene v službi Stvarnika, v luči njegove rodovitnosti. Ta ustvarja novo dobo, nov svet, nove ljudi in prinaša na zemljo Boga.

 

Marija, Mati Stvarnikova, pomagaj nam, da bomo odprti za Božje načrte.

 

Marija, Mati Stvarnikova, prosi za nas!